Ljubhospic za zdaj uspešno čez ovire

Slovenija 14. 02. 2017, 15:47 Tanja Dominko

Natanko pred letom dni je svoja vrata po več mesecih premora odprla hiša v Ljubljani, kjer za oskrbo umirajočih zadnje leto skrbi zavod Ljubhospic. Ustanovila ga je Lekarna Ljubljana. Njen direktor Marjan Sedej pravi, da so dosegli vse, kar so si zastavili, čeprav so vsaj v začetku naleteli na kar nekaj ovir.

V minulem letu dni so doživeli polena pod noge tudi s strani države, zato si v prihodnje želijo, da bi vendarle tovrstne ustanove dobile svoj prostor v zakonodaji, da torej bivanje v hiši Ljubhospic in podobnih zgradbah ne bi bilo več privilegij, ampak pravica. Bivanje v hiši je brezplačno. V minulem letu so nastanili 71 ljudi, a skupno jih je klicalo več kot 300. Potrebe so torej mnogo večje od zmožnosti.

Trenutno v Hiši Ljubhospic biva šest ljudi, dva bosta prišla jutri, medtem ko so v letu dni svojega delovanja imeli 71 sprejemov, a kar več kot 300 prošenj. Za stanovalce skrbi ekipa več kot dvajsetih ljudi. Posebnost je, da stanovalcem nudijo tudi duhovno oskrbo, z njimi namreč sodelujejo vse večje verske skupnosti. »Hiša je odprta za vse ljudi, zgodilo se je tudi, da smo imeli v petih sobah ljudi petih različnih veroizpovedi. In smo znali s pomočjo duhovnikov nuditi tem ljudem močno duhovno oporo,« je dejala s. Emanuela Žerdin. Poleg tega vsak v sobi biva sam, svojci lahko ob njem tudi prespijo, celo žival lahko pripeljejo na obisk. Hiša Ljubhospica je svojevrstna tudi zato, ker je bivanje v njej brezplačno, a vodja oskrbe s. Emanuela Žerdin opozarja, da ne vedo, kako dolgo bo to še mogoče. Direktor zavoda dr. Marjan Sedej za zdaj vztraja, da je najpomembnejša svetost življenja od spočetja do naravne smrti, o tem, da bi za bivanje v hiši pobirali denar, ne razmišljajo. »Hospic gibanje je nekaj posebnega, ni hiralnica, ni lokacija, kjer govorimo o smrti, pač pa govorimo o svetosti življenja, ki traja od spočetja do dostojnega zaključka. Mi smo se od začetka odločili, da bomo to zadržali v vsakem primeru brezplačno.«

V največji meri sredstva za delovanje ustanove omogočajo Lekarne Ljubljana, v minulem letu so prispevali skoraj tri četrtine sredstev, nekaj so prispevali njeni partnerji, pa tudi donatorji- tako podjetja s ponudbo hrane, kot fizične osebe s skromnimi denarnimi prispevki.

Tudi v prihodnje v Ljubhospicu ostajajo polni načrtov, radi bi zaposlili dodatne ljudi, da bodo zmožni poskrbeti za nove stanovalce. »Glede na to, da bi potrebovali še štiri sodelavci, če bi napolnili vse sobe, bi imeli zaposlenih 25 ljudi, skupaj s pogodbeniki 30, za 12 postelj vemo, kakšen je to standard in tudi strošek.«

Prav tako bi radi uredili park do Ljubljanice in tudi streho hiše, v kateri bi radi izdelali sejne sobe, namenjene izobraževanju s področja paliativne oskrbe. Za zdaj zelo dobro sodelujejo denimo s Fakulteto za farmacijo, s katero razvijajo idejo paliativne farmacije. Tudi sodelovanje s srednjo zdravstveno šolo, Teološko fakulteto in Medicinsko fakulteto je zgledno, dodajajo. Vsekakor pa je cilj urediti zakonodajo tako, da hiša ne bo nikoli več zaprla svojih vrat. S. Emanuela Žerdin poudarja: »Kot imajo druge države urejeno, si želimo umestiti Hospic v paliativno oskrbo. Da bi končno naredili korak naprej, da bi se videlo, da je to pomoč bolnišnicam, ljudem in da je res borba za dostojanstvo človeka do konca življenja.«