Ameriški škofje Trumpa pozvali, naj uvede človeške politike do migrantov
Cerkev po svetu | 15.11.2016, 13:28 Marta Jerebič
Ameriški škofje, ki so od včeraj zbrani na zasedanju v Baltimoru, so novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa pozvali, naj uvede človeške politike do migrantov in beguncev. Služenje in sprejemanje ljudi, ki bežijo s konfliktnih območij, je del katoliške identitete, zato jim bodo pomoč nudili še naprej, so dejali cerkveni voditelji. Ti bodo s seznama desetih kandidatov izvolili novega predsednika škofovske konference. Cerkveni poznavalci menijo, da bo na izbor zagotovo vplivala tudi Trumpova izvolitev, saj bodo v dialogu z novo administracijo v ospredje prišle druge teme, kot če bi bila izvoljena Clintonova.
Dosedanji predsednik ameriške škofovske konference nadškof Joseph Kurtz je v poslovilnem nagovoru pozval k sodelovanju s Trumpovo administracijo za skupno dobro in preseganju ozračja spopadov, ki so zaznamovali volilno kampanjo.
Med izzivi, s katerimi se Cerkev sooča danes, je omenil versko preganjanje po svetu, konkretno v ZDA pa spodbujanje spoštovanja človekovega dostojanstva.
Med osebnimi izkušnjami, ki jih je doživel v svojem triletnem mandatu, je med drugim omenil to, da se ne sme dopustiti, da bi vlada z zakoni določala meje vere, pri čemer je najverjetneje mislil na zdravstveno reformo, ki je verskim organizacijam sprva nalagala, da mora nuditi brezplačno kontracepcijo, potem so to prenesli na zavarovalnice. Zakonu Katoliška Cerkev še vedno nasprotuje, saj katoličanom v zavarovalnicah nalaga, da delujejo v nasprotju s svojo vestjo. Mnoge organizacije zaradi tega vlagajo tožbe na vrhovno sodišče.
Kakorkoli, škofje bodo na zasedanju določili tudi strateški načrt do leta 2020. Prednostne naloge oziroma področja so določili že novembra lani, to pa so: evangelizacija, družina in zakonska zveza, človeško življenje in dostojanstvo, duhovni poklici in stalna formacija ter verska svoboda. Prisluhnili pa bodo različnim poročilom, med drugim delovne skupine za zaustavitev naraščanja napetosti in nasilja med afroameriškimi skupnostmi in policijo, do česar je v zadnjih mesecih prišlo v več ameriških krajih.
