Papež v Turčiji - 2. dan

Svet | 29.11.2014, 11:46 Marjana Debevec

Papež Frančišek se drugi dan svojega obiska v Turčiji mudi v Istanbulu. Najprej se je odpravil v mošejo sultana Ahmeda, bolj znano kot modro mošejo, kjer sta ga pozdravila veliki mufti in imam. Nato je kot tretji papež v zgodovini obiskal še muzej sv. Sofije. Popoldne je daroval sveto mašo v stolni cerkvi Svetega Duha, sledila je ekumenska molitev v patriarhalni stolnici svetega Jurija.

Papež se je po pogovoru z velikim muftijem v modri mošeji več kot tri minute zadržal v molitvi. V znak spoštovanja do muslimanov je bil obrnjen proti Meki. Zato si je tudi pred vstopom tudi sezul čevlje.

Nato pa je obiskal še Hagio Sofijo, ki je bila nekoč bazilika, posvečena Božji modrosti, zgraditi pa jo je dal Konstantin. Leta 1935 jo je oče laične Turčije Ataturk spremenil v muzej. Ob sklepu je papež dejal: "Ko zrem lepoto in skladnost tega svetega kraja, se moja duša dviga k Vsemogočnemu, ki je vir in izvir vsake lepote. Najvišjega prosim, naj vedno vodi srca človeštva na poti resnice, dobrote in miru".

Že včeraj je papež na srečanju verskih voditeljev poudaril, da svet od tistih, ki častijo Boga, pričakuje, da bodo živeli kot bratje in sestre. Odločno je pozval k obsodbi zločinov s strani skrajnežev v Iraku in Siriji ter poudaril, da naj bi tako kristjani kot tudi muslimani, ki priznavajo svetost človeškega življenja, prispevali k solidarnosti v družbi in konkretni pomoči do bližnjega. Poleg obsodbe teh dejanja je namreč po njegovih beseah pomembno tudi skupno delo, da bi se našle ustrezne rešitve. To pa terja »sodelovanje vseh strani: vlad, političnih in verskih voditeljev, predstavnikov civilne oblasti ter vseh moških in žensk dobre volje«, pri čemer je Frančišek pripomnil, da predvsem odgovorni za verske skupnosti lahko dajo dragocen prispevek z vrednotami svojih izročil.

V zasebnem pogovoru s turškim predsednikom pa je sveti oče obsodil vsakršen terorizem in se zavzel za svobod veroizpovedi.

Papež pri sveti maši v Istanbulu: Sveti Duh je duša Cerkve

Pri sveti maši v stolni cerkvi Svetega Duha v Istanbulu, ki se je začela ob 15. uri, je sodelovala množica vernikov različnih katoliških obredov kot so armenski, sirski, kaldejski in seveda latinski. Petje med bogoslužjem je razodevalo neposredno bližino pravoslavja in globino duše katoličanov vzhoda. Pri sveti maši je bil prisoten tudi carigrajski pravoslavni patriarh Bartolomej I., s papežem Frančiškom sta ob koncu svete maše vsem prisotnim skupaj podelila blagoslov in si izmenjala bratski poljub, na kar je zbrana množica odgovorila z navdušenim aplavzom.

Papež Frančišek je začetek svojega nagovora oprl na evangeljski odlomek, kjer Jezus sebe imenuje izvir žive vode. Človeku, ki ga žeja po odrešenju, se Jezus predstavlja kot izvir, iz katerega je mogoče zajeti in kot skala, iz katere Bog izvabi reke žive vode za vse, ki verujejo vanj. S temi besedami je Jezus vnaprej napovedal dar Svetega Duha, ki ga bodo učenci prejeli po njegovi smrti in vstajenju. Papež Frančišek je nato spomnil, da je Sveti Duh duša Cerkve. On ji daje življenje, prebuja različne karizme, ki bogatijo Božje ljudstvo, in predvsem ustvarja edinost med verniki, ko iz mnogih tvori eno samo telo, ki je Kristusovo telo. Vse življenje in poslanstvo Cerkve je torej po papeževih besedah odvisno od delovanja Svetega Duha. "Res je, da Sveti Duh v Cerkvi prebuja različne karizme, kar lahko daje videz nereda. V resnici pa pod njegovim vodstvom tvori neizmerno bogastvo, saj je Sveti Duh Duh edinosti, kar ne pomeni enoličnosti. Samo Sveti Duh lahko prebuja raznolikost, mnogovrstnost in istočasno ustvarjat edinost. Ko hočemo mi tvoriti različnost, se zapiramo v svoje posebnosti in izločanje drugih in s tem ustvarjamo razdeljenost. Kadar si prizadevamo za edinost po naših človeških načrtih, ustvarjamo uniformiranost in postavljamo standarde. Če pa se prepustimo vodstvu Svetega Duha, pa bogastvo, raznolikost in različnost ne vodijo v konflikt, saj nas Sveti Duh usmerja k življenju v raznoterosti občestva Cerkve." Potem je sveti oče dodal spodbudo: "Bolj ko se bomo na naši poti vere in bratskega življenja s ponižnostjo pustili voditi Gospodovemu Duhu, bolje bomo premagovali nerazumevanje, ločenost in spore in bomo tako verodostojno znamenje edinosti in miru, prepričljivo znamenje, da je naš Gospod vstal in živi. S to veselo gotovostjo, objemam vse vas, dragi bratje in sestre …"

Po sveti maši se je Apostolski vikar v Istanbulu, škof Louis Pelâtre, ki je na čelu tamkajšnje krajevne Cerkve, papežu toplo zahvalil za današnje bivanje v mestu, ki ga je s svojo blagodejno prisotnostjo močno zaznamoval sveti Janez XXIII., svojo naklonjenost pa so mu z obiskom izkazali tudi blaženi Pavel VI., sveti Janez Pavel II. in zaslužni papež Benedikt XVI.

Bratski objem s patriarhom Bartolomejem

Z bratskim objemom med papežem Frančiškom in patriarhom Bartolomejem in s skoraj 15 minut dolgo uvodno peto molitvijo se je na predvečer praznika sv. Andreja, zavetnika ekumenskega patriarhata, v patriarhalni stolnici v Istanbulu začela ekumenska slovesnost. "Čutim, da je naše veselje večje, ker je vir onkraj nas, ne pa v nas, v našem prizadevanju in naporih, ki sicer so pomembni, ampak je vir veselja v skupnem zaupanju v Božjo zvestobo, ki je temelj za vnovično izgradnjo njegovega templja, ki je Cerkev," je dejal papež.

Zaupanje v Boga, je spomnil papež, prinaša 'tisti mir in veselje, ki ga svet ne more dati'. Andrej in Peter sta prisluhnila tej obljubi in sprejela ta dar. Bila sta krvna brata, toda srečanje s Kristusom ju je preobrazilo v brata po veri in ljubezni, predvsem pa v brata po upanju. To upanje po Frančiškovih besedah ne razočara, saj ne temelji v nas in naših močeh, ampak v zvestobi Bogu.

Papež je na koncu patriarha Bartolomeja prosil, naj blagoslovi njega in rimsko Cerkev, kar je tudi storil.