VIDEO: Etika na cesti

| 19.02.2013, 14:36

Težko je napisati komentar v časih, ko nihče nikomur nič več ne verjame, ko prepričujejo prepričani prepričane in se vse bolj cementirajo naši in vaši, vodilo vsakdana pa vse bolj postaja en velik vprašaj.

Bistvo je vedno skrito očem, toda včasih se do bistva prej pride z vprašanji kot s trditvami, zato vas vabim, da za trenutek odmislite imena in se osredotočite na dejstva. Sami razmislite in sebi odgovorite na naslednjih nekaj vprašanj:

Zakaj dvajset let po umoru žena Ivana Krambergerja izjavi, da:“ Nihče ni bil zainteresiran za obnovo procesa. Vsi, tudi moj odvetnik, so mi govorili, naj se ne trudim. Vse je izginilo, menda tudi tista puška.“?

Zakaj je šel ta intervju, ki je bil objavljen lani v Delu zelo tiho mimo?

Zakaj je bila ob aferi Depala vas edina posledica, da je moral odstopiti obrambni minister?

Zakaj je celotna zadeva Depala vas na sodišču zastarala, čeprav je potekala med letoma 1994 in 2004, ko je bila večinoma na oblasti LDS in je funkcijo generalne državne tožilke opravljala Zdenka Cerar, od leta 99, do 2004, ki je bila kasneje podpredsednica LDS?

Zakaj je bil Jelko Kacin, ki je po interpelaciji prevzel ministrstvo za obrambo, že nekaj mesecev za tem na obisku v Izraelu, kjer je Slovenija nato kupila za 100 milijonov opreme, ki naj bi bila zastarela in neprimerna?

Zakaj je nesreča na Počku s tem istim orožjem potihnila in zakaj, citiram slovenske novice izpred dveh let: „... po štirinajstih letih lahko zapišemo, da na obrambnem ministrstvu nikoli niso razčistili vprašanja o spornih nakupih izraelskih havbic.“?

Zakaj je leta 2002, ko je v predsedniški bitki France Arhar močno ogrožal Janeza Drnovška, doživel medijski linč in so novinarji kar tekmovali, koga bo bolj motila njegova prevelika plača?

Zakaj jih to danes pri isti osebi ne moti?

Zakaj novinarje nikoli ni motilo kakšno plačo ima Jankovič?

Zakaj smo podoben pogrom lahko opazovali tudi ob zadnjih volitvah pri Virantu?

Zakaj se ne zgodi medijski pogrom zaradi nesramno velikih dohodkov sindikalista Štruklja?

Zakaj že pet let čakamo na kakršnekoli dokaze v zadevi Patria?

Zakaj vsake toliko najdejo sodnika, ki se mu iz omare vsuje tudi po več sto nedotaknjenih spisov in zakaj se potem nič ne zgodi?

Zakaj skoči v zrak pol Slovenije, če obstaja samo sum sovražnega govora proti Romom, ali homoseksualnim skupinam, če pa se poziva na klanje kristjanov, to skoraj nikogar ne zmoti?

Skupen imenovalec pri vseh teh vprašanjih je v zaznavi neke teme v novinarskem svetu. Kako, predvsem pa kolikokrat ponoviti novico, ki potem ustvarja javno mnenje. S pomočjo ponavljanja, povzemanja, ter raznih iniciativ, takšnih in drugačnih predsednikov in inštitucij, je, če je potrebno, dodan še spin in že si v čudežni deželi, kjer se ti izpolnijo vse želje. Kjer tudi laž lahko postane resnica in obratno.

In potem se novinarji čudijo, ko jih vedno več ljudi obsoja, da so prav oni, kateri, že sami vedo, v veliki meri krivi za stanje v katerem smo.

Dokler bodo v oddaje, ki govorijo o gospodarstvu, vabili goste, ki vedo manj o ekonomiji kot poprečno izobražen državljan, se delajo norca iz nas. Ko jim ob očitnih traparijah, ki jih ti gosti kvasijo, ne zastavijo kakšnega tehtnega vprašanja, pa se norčujejo tudi iz samih sebe.

Že nekaj časa lahko poslušamo tudi modrovanje o vrednotah. Kot da bo dovolj, če o tem govorimo, kot da bomo potem kar naenkrat vsi postali bolj pošteni, bolj resnicoljubni, bolj skromni...

Za vrednote se vzgaja celo življenje, v Sloveniji pa se zaradi takšne vsesplošne klime vzgaja vse kaj drugega. Tudi socialistična paradigma „znajdi se“, nikoli ni bila zares presežena. Še vedno je neumen tisti, ki dela in še bolj neumen tisti, ki plača davek in še vedno je za ljudi nekaj robinhudskega, če kaj uspemo odškrniti državi.

Zame je nedopustno, da se srečujem s komolčarji, ki se upajo vriniti v vsako kolono, na uradu, trgovini ali na cesti. Redko se najde kdo, ki povzdigne glas in protestira, pa bi morali vsi, ker se tako začenja razkroj družbe. Malokdo od tistih, ki govorijo o etiki ve, da je beseda nastala, ko je filozof Aristotel opazoval moralni razkroj družbe v Atenah in da sama beseda ne pomeni nič drugega kot navado, običajno prakso.

Ko beremo v Psalmih: „Bolje se je zatekati h Gospodu kakor zaupati v človeka.“, to ne pomeni nič drugega kot, da moramo biti uglašeni na harmonijo stvarstva. Kdor prebira Sveto Pismo, ve o čem govorim.

Prav imajo tisti, ki govorijo o vrednotah, toda do njih je dolga pot, pa ne po ulicah in trgih, temveč po ozkih in zaprašenih poteh naših src in ne z dlanmi stisnjenimi v pest, ampak z odprtimi očmi in ušesi, ki bodo videla in slišala še kaj več kot glasne reklame, ki tako ali drugače nagovarjajo naš želodec, ki potem razdražen od želja zahteva vedno več.

In ko smo že pri božjih stvareh... Iskreno si želim, da bi se slovenska Cerkev z vsem svojim telesom obrnila k tisočem mučencev, ki so jih polna naša brezna, pustila ob strani politični način in jih počastila s tem, k čemur je najbolj poklicana. Vse te duše nam imajo veliko povedati, samo prisluhniti jim moramo in imajo velikansko moč. Če jih bomo prosili, nas bodo naučili, kako se med seboj slišali, videti, nekoč celo ljubiti.

Viri:

• http://www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/zastarela-municija-vzela-zivljenje-vid
• http://www.finance.si/8329471/%28komentar-tedna%29-Public-enemy-Podpornik-demonstracij-Miro-Cerar-zakaj-mol%C4%8Dite-o-%C5%A1kandalu-matere-to%C5%BEilke
• http://www.finance.si/8329471/%28komentar-tedna%29-Public-enemy-Podpornik-demonstracij-Miro-Cerar-zakaj-mol%C4%8Dite-o-%C5%A1kandalu-matere-to%C5%BEilke/rss
• http://www.delo.si/novice/slovenija/ivan-kramberger-20-let-pozneje-sumi-dvomi-teorije-zarote-ostajajo.html
• Sveto Pismo, Psalm 118