Robert Božič
Prebudimo se!
Velika noč je za nami. Pomladni dež je minuli teden prebudil naravo, da je v svoji življenjski moči eksplodirala, vegetacija je izjemno pohitela, vzbrstela in zacvetela, priče pa smo bili tudi dvem jutrom, ki sta prinesli pozebo. Sadjarji z žalostjo opazujejo osmojene cvetove in ugibajo, koliko plodičev bo sploh ostalo. Obeti so zaskrbljujoči.
Prebujajoča se narava, predvsem pa neverjetno topli in sončni prvi pomladni dnevi, so prebudili tudi ljudi. Kmetom je v skoraj idealnih razmerah in času uspelo posejati jarine in pripraviti njive za pomladanske setve, ki še čakajo primernega trenutka. Suha zemlja je hvaležno vpijala dežne kaplje, napovedane padavine v prihodnjih dneh pa dajejo upanje, da se bomo vendarle lahko izognili pomladanski suši, ki bi utegnila imeti hude posledice za pridelavo hrane.
Prebuja se tudi laična javnost. Vse bolj je čutiti, da se vendarle kažejo prvi premiki pri potrošnikih, ki na trgovskih policah vedno večjo pozornost namenjajo hrani, pridelani doma, v Sloveniji. Spodbudno je tudi, da se jih vedno več ustavlja ob drobnem tisku na izdelkih in išče pot do tistih, ki so predelani čimbolj naravno, brez dodajanja industrijskih dodatkov v obliki konzervansov in ojačevalcev okusa.
V letošnji pomladi je prijetno presenetila odločitev Mlekarne Celeia, ki je prva na slovenskih tleh uspešno pognala projekt certificiranega mleka in mlečnih izdelkov, namolženega na slovenskih kmetijah ter pridelanega brez krmnih dodatkov, ki bi vsebovali najmanjšo sled GSO soje. Odločitev, vredna posnemanja, tudi zato, ker je brezkompromisna, saj so certificirali vso svojo proizvodnjo. To kaže, da mislijo zares, da delajo dolgoročno. Upam, da bodo to kupci znali nagraditi in tak poslovni model tudi ceniti.
Da je ta Celeina odločitev do določene mere zamajala ravnotežje na slovenskem mlečnem trgu, potrjuje tudi zelo agresivna oglaševalska akcija ene od multinacionalk, ki je ugotovila, da ljudska Na planincah veliko bolj nagovarja slovenskega kupca, kot pa razna futuristična imena fermentiranih mlečnih izdelkov, narejenih iz mleka z vseh vetrov.
Posredno so zdaj prvi na potezi trgovci. Če bodo omogočili, da bodo na policah enakovredno nastopali vsi ponudniki, predvsem pa bodo jasno označili domače slovenske izdelke, bo narejen odločilni korak. Drugo polovico, če ne dveh tretjin, pa bomo seveda morali narediti kupci, tako da bomo izbirali domače slovensko, in če tega ne bo na voljo, od trgovcev zahtevali, da nam to ponudijo.
In še eno področje bi rad omenil, na katerem se to pomlad precej dogaja. Gre za iniciativo z naslovom Oskrbimo si hrano za jutri, ki jo skupaj z mnogimi organizacijami in posamezniki poganjata Eko Civilna iniciativa in Slovenski forum socialnega podjetništva. Široko zastavljena akcija opozarjanja na pomen domače zdravo pridelane hrane, nujnosti dviga samooskrbe s tako hrano, te dni prerašča v t.i. štafeto semen, katere namen je ljudi opozoriti na pomen samooskrbe s kakovostnim semenom naši zemlji prilagojenih (avtohtonih) poljščin in vrtnin. Preskrba s semenom je namreč osnovni korak, ki sploh lahko sproži razmišljanje o zadostni samooskrbnosti s hrano.
Ljudje se odzivajo. Marsikdaj je v vsem skupaj čutiti tudi malce revolucionarnosti, ki pa jo praktično delo z urejanjem svojega vrtička ali celo njive kaj hitro spremeni v neke vrste ponižnost in predvsem zavedanje, da pridelava hrane terja čas in napor. Res je, da bodo mnogi, po prvih korakih navdušenosti morda obupali in se jim bo vse skupaj zdelo prezapleteno in preveč naporno, bo pa tudi to prispevalo k zavedanju, da hrana ni samoumevna, da njena pridelava terja trdo delo, ki ga je treba spoštovati. Tudi tako, da bomo za domačo zelenjavo, sadje in poljščine ter druge kmetijske pridelke, pripravljeni pošteno plačati, še posebej če vemo, kje in na kakšen način so bili pridelani. Prav je da se prebudimo!
