Evro v krizi

| 28.11.2011, 13:25

Medtem, ko se pri nas odvija prava predvolilna mrzlica, se Evropa ukvarja s povsem drugimi vročimi temami. Ena izmed njih je kritično stanje skupne valute evro. Čeprav globoka evrska dolžniška kriza traja že dobro leto in pol, okrevanja še ni zaznati. Prej nasprotno. Evropski politiki kujejo različne rešitve, a časa je vse manj, z njim pa je vse manjše tudi zaupanje v evrsko območje. Tako tudi evropska kriza dosega vrelišče in uresničitev črnega scenarija o skupni valuti, po katerem ji Britanci napovedujejo skorajšnji zlom, seveda vpliva tudi na stanje in napovedi evropskemu gospodarstvu.

Kaj se po zlomu evra lahko zgodi, vedo avtorji različnih scenarijev. Verjetno bi sledil plaz odpuščanj in ogromna brezposelnost, in po že ustaljeni praksi lahko pričakujemo velike nemire, proteste in celo revolucije. V izogib temu, britanske oblasti svojim državljanom po Evropi že svetujejo dvig depozitov pri tujih bankah, obenem pa pripravljajo tudi načrt zagotavljanja varnosti.

Pouličnim protestom smo bili priča v Grčiji, kar je po zatrjevanju poznavalcev posledica finančnega zloma države. Vprašanje je torej, ali je možno kaj podobnega pričakovati tudi v celotni Evropi oz. državah evroobmočja. Dejstvo po prepričanju strokovnjakov ekonomistov pa je, da obstaja največja nevarnost prav v državah, ki so evro sporazumno sprejele, saj nimajo oblikovanih mehanizmov, kako zapustiti evroobmočje in na drugi strani, kako bi druge države članice preživele krizo, ki bi ob tem nastala. K stopnjevanju strahu pred uresničitvijo črnega scenarija priliva dodatnega olja na ogenj tudi stanje v sosednji Italiji, saj celo Nemčija in Francija zlom Italije enačite z zlomom evra.

A nasprotniki črnega scenarija opozarjajo na koristi, ki bi ob tem nastale, saj bi posledice popolnega gospodarskega zloma lahko odprle nove možnosti. Te nekateri vidijo predvsem v internacionalizaciji evropskega gospodarstva izven meja Evrope.

Pri nas pa je zgodba povsem drugačna. Kot da nas dogajanje preko meja Slovenije ne zanima ali da na nas nima nikakršnega vpliva. Prav v času evrske krize država poskuša z novim zadolževanjem in to kar v višini milijarde evrov. Vprašanje je torej, ali bo Slovenija v prihodnjem mesecu sploh našla kupce za milijardo evrov vredno izdajo zakladnih menic. Samo sosednja Italija je bila prisiljena vlagateljem za svoje menice ponuditi velike popuste, Nemčija pa ni uspela z obveznicami zbrati želene vsote. Kljub izjalovljenim poskusom zadolževanja nekaterih evropskih držav, se Slovenija poslužuje reševanja dolžniške krize prav z dodatnim zadolževanjem. V začetku decembra bot torej izdanih do milijardo evrov osemnajstmesečnih zakladnih menic, s čimer bo obseg letošnje zadolžitve dosegel dobre štiri milijarde evrov. S to zadolžitvijo namerava finančno ministrstvo zmanjšati tveganje refinanciranja glavnic državnega dolga, ki zapadejo v začetku prihodnjega leta. Tako bi nova milijarda evrov iz menic šla zlasti za odplačevanje dolga v prihodnjem letu. Na ministrstvu torej skušajo pohiteti z zadolževanjem, saj se razmere zaradi evrske dolžniške krize zaostrujejo. Seveda pa ostaja vprašanje, ali bo sploh kdo pripravljen vložiti milijardo evrov v slovenske zakladne menice in kakšen donos bo morala država za to ponuditi vlagateljem. Finančno ministrstvo upa, da bodo večji del izdaje menic pokupile slovenske finančne ustanove, pa tudi tuje centralne banke. Državi naj bi torej posojale banke, kar pa je vprašljivo, tako za državo kot za banke. Tudi za zaupanje tako ravnanje prav gotovo ni dobrodošlo.

Ob izdaji zakladnih menic moramo računati tudi na glavna tveganja. Prvo je vse bolj zaostrena dolžniška kriza, drugo tveganja je umikanje vlagateljev iz naložb v evrske državne papirje, tretje pa je dejstvo, da obveznice in menice ta hip izdaja več evrskih držav, pri čemer je likvidnost njihovih izdaj večja. Poleg tega pa je ta poteza odhajajoče vlade z izdajo menic po mnenju poznavalcev in analitikov precej drzna, še bolj pa draga.

Tudi bonitetna hiša Moody's poudarja, da so zaradi vse hitrejšega slabšanja dolžniške krize v Evropi kot tudi zaradi izredno hude krize bančnega sektorja ogrožene vse države evroobmočja. Tako po njihovem mnenju pred bankrotom ni varna nobena država evrske skupine. Vlada v odhodu torej poskuša narediti, kar se še da, novi pa bodo na najbolj občutljivem področju zadolževanja roke povsem zvezane.