Voliti ali ne voliti – to je zdaj vprašanje

Slovenija | 26.11.2011, 08:22

Letošnje volitve so zgodovinske. Že zato, ker so to prve predčasne volitve v Sloveniji. Pa ne samo zato. Na njih namreč nastopa veliko število strank in list, tudi novih. Številne stranke in liste bi bile najprej lahko povod za sklepanje skupnih koalicij za nastop na volitvah. Tudi na desnici, saj bi tako združili glasove več strank in tako dosegli boljši volilni rezultat, je v decembrski številki mesečnika Ognjišče zapisal urednik mag. Božo Rustja.

Komentar, ki ga najdete v decembrski številki Ognjišča objavljamo v celoti:

Posebnost tokratnih volitev so tudi nove liste. Najprej so novost s svojimi obljubami, kjer so napovedovali, da bodo tam nastopili novi obrazi, strokovno usposobljeni, njihova usmeritev pa ne bo ne desno ne na levo in se ne bodo ukvarjali z ideološkimi temami iz preteklosti … Obljube, vredne, da jim prisluhnemo.

Najprej o novih obrazih. Ko so se ti prikazali na kandidatnih listah, smo jih takoj prepoznali kot stare. Še več! Nekateri kandidati so menjali, eno, dve ali celo več strank. Jim potem lahko zaupamo? Kaže, da je večina komunistov trde linije šla k Jankovičevi listi. Vključno z predsednikom Zveze borcev Janezom Stanovnikom. Res mora biti hudo na tako imenovani levici, da sta npr. Milan Kučan in Janez Stanovnik šla prosit Jankoviča, naj kandidira. Kučan se je moral celo zlagati, da je Jankovič človek s čutom za socialo. Pomislimo, kako težko je bilo šele Stanovniku, ko pa so on in člani organizacije, ki jo zastopa, take ljudi, bogate podjetnike in kulake, likvidirali, sedaj pa se mu morajo klanjati. Ne zavidajmo jim te agonije! Tudi o strokovnosti kandidatov na novih listah bi se dalo pogovarjati. Je lahko strokoven človek, ki se je celo življenje ukvarjal s športom ali je repal? Predstavljamo si, koliko se taka dva profila ljudi spoznata na upravljanje države ali pa na reševanje gospodarstva, ki je tako pogosta mantra novih list. Morda morajo športniki samo odplačevati nekdanje sponzoriranje, ki jim ga je nudil takratni direktor Mercatorja. Toda, ali te prejemanje visokih sponzorskih zneskov usposobi za delo v politiki?

Torej so na izpitu o novih in strokovnih obrazih že padli. Kaj pa izpit o neideoloških temah? Ob samem spočetju političnega udejstvovanja Zorana Jankoviča je ideološka tema. Ne samo, da so se tistega »prošnjega srečanja« udeležili ideološko izredno močno zaznamovani ljudje, ena od udeleženk je privlekla na dan ideološko in zastarelo temo Titove ceste, ki naj jo župan preimenuje v »Damabranska«. Torej tudi padec na izpitu neideološkosti.

Nove liste temeljijo na eni osebi in kakšna se celo imenuje po enem človeku, voditelju ali ustanovitelju liste. Ali nismo v našem prostoru že dovolj trpeli zaradi kulta osebnosti? Od dučejev, furerjev, maršalov in vodžev? Zakaj to vračanje k avtoritarnosti, če že ne k totalitarnosti? Pa ne samo v našem prostoru, povsod po svetu so avtoritarni voditelji pustili za seboj razdejanje, ki se zlepa ne popravi. Prav te dni lahko na italijanskem primeru vidimo, kam pripelje avtoritarni, pa čeprav še tako blago avtoritarni voditelj, ki si »prijateljsko« pokorni medije in gospodarstvo. Zakaj bi mi še enkrat jemali lekcijo, ki so jo nešteti že vzeli?

Nove liste so klofuta demokraciji, saj nam sporočajo, da demokratične stranke niso sposobne, da bi upravljale državo, njihova lista pa bo tega sposobna. Seveda bo tega sposobna z voditeljevo trdo, ali vsaj odločno roko, ki bo učinkovita. Močna voditeljeva vloga bo tudi prekinila »kreganje« v parlamentu in drugod ter vzpostavila red. Kam vodijo nadaljnji koraki v tej smeri, že vsi vemo, starejši so to celo že izkusili. Kakšna od novih list kar mesijansko obljublja gospodarsko rast in sploh čudovite čase, pa čeprav se nam na svetovni ravni obeta še ena gospodarska kriza.

Prav zaradi povedanega je torej tudi za kristjane toliko večja dolžnost, da se udeležimo tokratnih volitev in odgovorno volimo. Kristjan prevzema svojo odgovornost za skupno dobro. Tudi vsaka štiri leta, ko gre na volitve in odgovorno odda svoj glas. Pravimo, da smo vedno kristjani. Da, tudi pred volilno skrinjico. Mnogi kristjani na dan volitev pozabijo na to, da so kristjani. Že v davnini so učitelji duhovnosti poudarjali, da je duhovni človek vedno duhoven, v vsakem trenutku življenja.

Ne govorimo, da je že vse odločeno. Ne, v demokraciji vsak glas šteje. Spominjam se prvih let slovenske demokracije, ki sem jih preživel v Rimu, v pisani mednarodni druščini. Ko je nanesla beseda na volitve, sem jaz pod socialističnim vplivom dejal, da se ne splača voliti. Doživel sem ostro zavrnitev: »Enkrat na štiri leta imaš ti v rokah usodo države. Bilo bi neodgovorno, če bi takrat ne volil ali slabo volil!«

Ne govorimo vdani v usodo, da se ne da nič spremeniti, ampak s svojim glasom preprečimo tiste, ki bi našo družbo spremenili na slabše, in podprimo tiste, ki jo bi na boljše. Ne nasedajo samo lepim obljubam, ampak glejmo na predhodna dejanja in ravnanja strank. Po cerkvenem nauku imamo sicer kristjani do nekaterih stvari v politiki različne poglede, a v bistvenih stvareh kristjan ne sme popuščati. Tako ne more voliti strank, ki kršijo dostojanstvo človekove osebe od njenega spočetja do naravne smrti, hočejo razvrednotiti pomen zakonske zveze in družine, nasprotujejo Cerkvi ali so nepravični ...

Morda bo bral te vrstice kdo od starejših, ki pravi, da njemu pač ni treba hoditi na volitve. Ta naj gre volit iz ljubezni do bližnjega, da bi drugim omogočil boljše življenje. Pa pojdimo vsi na volitve iz ljubezni do bližnjega!