Mateja Feltrin Novljan
Obrnimo svet na bolje
Slovenija
Jesen. Letos je bila tako topla in prijazna. Ko je sonce izgubilo svojo moč, ko se je poletje umaknilo hladu, nas je začelo greti predvolilno obdobje. To je čas rojstev novih gibanj in strank, novih ugibanj in strahov.
A kljub vsemu, kar bomo poslušali, kljub vsem rožicam, ki jih bodo sadili, čeprav zemlja za to ni najbolj primerna, še manj pa stanje v državi in svetu, je prav, da ohranimo zdravo upanje in zaupanje. Tega je enostavno premalo. Nam je še predobro? Je to razlog?Mogoče tudi v tem grmu tiči zajec.
Zadnjič me je pretreslo dejstvo, ko mi je znanec, ki vodi tujce po turističnih ogledih po Sloveniji povedal, da obiskovalci pri nas opazijo nezadovoljstvo, včasih celo neprijaznosti in mrke obraze. Res je, da se turisti večinoma zadržujejo v mestih, kjer je klima najbrž drugačna kot na podeželju, a tudi Ljubljana, najlepše mesto na svetu, torej ni mesto najsrečnejših ljudi.
Poleti so bili pri nas na obisku Slovenci iz Argentine. Ko so se vračali, je gospa rekla, da bi kar ostalo, ker je tu tako lepo. Odšla pa je z grenkobo v srcu, ker je videla, da ljudje samo tarnamo, se pritožujemo. „Živite v tako lepi deželi, lepe domove imate, čudovito naravo, a preveč ste črnogledi,“ je povedala.
Pa bo kar držalo, a ne? Kdo se sploh še veseli življenja? Največkrat tisti, ki so močno preizkušeni. Rožnati oktober je mesec boja proti raku dojk, najpogostejšem malignem obolenju žensk v razvitem svetu. V oktobru tečejo različne akcije osveščanja o bolezni, o pomenu pravočasnega odkrivanja in učinkovitega zdravljenja ter v podporo vsem tistim, ki so za rakom na dojki že zbolele. V tem času poslušamo in beremo zgodbe žensk, ki so se ali se še borijo z rakom. Vedno znova povedo, kako je ta preizkušnja spremenila njihovo življenje in odnos do njega, kako dragocene so postale ure, čisto drugače so se odvijali dnevi in neprecenljiv je bil vsak trenutek brez bolečine. A kako odtujena družba smo, kaže tudi dejstvo, da so mnoge med njimi povedale, da so izgubile veliko prijateljic in prijateljev. Ko je človek bolan, se ga mnogi izognejo, pa ne zato, da se ne bi nalezli, ampak enostavno zato, ker ne vedo, kako se do bolnika obnašati. A na drugi strani vsak dobi veliko novih prijateljev in tudi to šteje.
Mesec oktober je prinesel tudi evropski dan darovanja organov in tkiv. Vabi nas k razmišljanju o solidarnosti, medsebojni pomoči in o tem, kaj šteje potem. Mnogi imajo predsodke, ki bi jih lahko izgubili ob enem samem dejstvu, da človek, ki daruje svoje organe in mu zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ni dano več živeti, tako pomaga sedmim kronično bolnim ljudem. Kultura darovanja, neizmerne dobrote, živi v nas in to šteje. In to daje upanje.
Tako kot ga je dal sobotni večer, ko se je v Mariboru odvijal Ritem Duha. Polna dvorana mladih, tudi večno mladih, veselih, takih, ki so se zabavali pod odrom, a zato niso potrebovali nobene pijače ali kakšnih drugih poživil. Razšli so se veselo in mirno, okrog dvorane niso cveteli odpadki. Pokazali so, da je svet lep, glasno prepevali, da verujejo in nam sporočili, naj se ne bojimo prihodnosti.
Zato se veselim te jeseni, ki že z današnjim dnem prinaša novosti, ki v meni, kljub teži, ki jo nosi, budi upanje. Upanja in zaupanja vam želim v tem mesecu in modrih odločitev. Pa ne pozabite, mi lahko obrnemo svet na bolje.
