Proti-kapitalistične demonstracije v BTC

| 19.10.2011, 10:14

V Mariboru in Zagrebu se je v soboto na zborovanju proti nasilju finančnega kapitalizma zbralo manj ljudi, kot jih običajno obišče mestno tekmo prvoligaškega nogometa. V Ljubljani je bilo protestnikov več, kot jih pride gledat Olimpijo v Stožice (izjema je tekma, ko v Stožicah gostuje Maribor), a v Ljubljani se je daleč največja množica zbrala v trgovskem središču BTC kjer je potekal jesenski festival nakupov in trgovci ponujajo ugodne popuste. Na dan, ko je Zoran Janković solidarno podprl ljubljanske protikapitaliste, si je njegov podpornik, direktor in solastnik BTC-ja Jože Mermal lahko mel roke, ker potrošniški zagon pri Slovencih še ni usahnil.

Oživljen razredni boj

Globalno ima kapitalizem težave. V nekaterih državah je neenakost res zelo velika, v delih družbe se širi brezup in povsem razumljivo je, da so spet obujeni slogani razrednega boja. V Severni Ameriki in v Zahodni Evropi je bilo v razrednem boju takoj po drugi svetovni vojni sklenjeno premirje. Delavci kapitalistom niso oporekali premoči na bojišču, v zameno pa so dobili tehnološki napredek, nekaj socialne varnosti in potrošništvo. Danes so se razmere spremenile. Na podrejeni strani niso več le klasični delavci tako imenovani modri ovratniki, ampak vrsta zaposlenih v storitvenih dejavnostih in samozaposlenih, pa tudi takih za katere bi težko rekel, da so bili kadarkoli v delovnem razmerju in v glavnem živijo od pomoči sorodnikov in ugodnosti socialne države. Nekoč so komunisti takim zaničljivo rekli lumpenproletariat. Občutek dolgoročne nemoči in negotovosti se je ljudem brez varne zaposlitve in brez premoženja ob krizi še povečal in razumljivo mnogi protestirajo javno, čeprav brez idej kako spremeniti razmere.

Morda je komu simpatično, da se je Slovenija pridružila globalnim protestom, a pri nas razmere niso primerljive s tistimi v ZDA ali v Zahodni Evropi. Pri nas razrednega boja že davno ni več. Če v ZDA, kot pravi Waren Buffet, v razrednem boju vse bolj zmagujejo kapitalisti, pa so v slovenskem razrednem boju že pred davnim časom zmagali slovenski komunisti, ki so po drugi svetovni vojni kapitaliste razlastninili, nekatere pa tudi izgnali ali pobili.

Prav ugotavlja direktor DZS Bojan Petan v Dnevnikovem objektivu, da v Sloveniji ni pravega kapitalizma, a zato je legitimnost slovenskih kapitanov kapitala bolj in ne manj vprašljiva. V ZDA ima 1% ljudi v lasti večino kapitala, pri nas pa lahko 1 % ljudi upravlja z večino kapitala brez legitimnih lastninskih upravičenj. Dovolj je povezanost s pravo mrežo in pa kontrola nad glavnimi vzvodi v državnem aparatu. Takšno stanje je vzdržno le ob stalnem sprenevedanju in proizvajanju vedno novih sovražnikov. Srž sprenevedanja je v tem, da se novi slovenski pajdaški kapitalisti pretvarjajo, kako jim je mar za malega človeka, njih pa naj bi posest kapitala doletela, ker naj bi bili najbolj sposobni (omenjanje obrambe nacionalnega interesa je že malo iz mode). Saj veste, vedno so imeli za okras v vladi kakšno desno stranko, pa še Janša je vladal cela štiri leta. Po njihovem jim daje legitimnost umišljeno dejstvo, da naj bi tudi drugi naj bi imeli možnost se zavihteti v sedlo upravljavcev kapitala, a samo njim je uspelo, ker naj bi bili najbolj sposobni.

Oblast potrebuje reveže

Pomemben del sprenevedanja je tudi prepričevanja srednjega sloja, da je reven. Nedavno so kot tipično »žrtev« finančnega kapitalizma na Kanalu A prikazovali fanta blizu tridesetih, ki je pred doktoratom na FDV, ki so mu starši kupili stanovanje in že več let ne more dobiti službe. Če je on žrtev kapitalizma, potem sta žrtvi tudi Jankovičeva sinova . Stalno pranje možganov Slovencem, da do ugodnosti socialne države niso upravičeni le pravi reveži, ampak skoraj vsa nacija ima svoj namen. Pri vzvodih oblasti in s tem tudi pri nadzoru nad kapitalom se morajo utrditi tisti, ki najuspešneje reproducirajo utvaro, da je možno prerazdeliti več kot se ustvari. Ker smo glede na evropske razmere relativno malo zadolženi lahko to igro igramo še kakšnih pet do deset let, potem pa bo konec. Kako izgleda konec, bomo videli v naslednjih mesecih v Grčiji. A tako nam kot Grkom ostane ena uteha. Moralno superiorno lahko ugotavljamo, da je za naše težave kriv finančni kapitalizem.

Več komentarjev na Casnik.si