Marko ZupanMarko Zupan

Vsi smo poklicani k svetosti

| 27.09.2011, 14:56

Padec vlade. Prerekanja, kdo je zavozil državo. Iskanje možnosti za izhod iz nastalega političnega položaja. Reševanje nacionalnega letalskega prevoznika, ki je v hudih finančnih težavah. Potrjevanje kandidata za slovenskega člana arbitražnega sodišča, ki bo določilo mejo med našo državo in južno sosedo. Kako nepomemben in hkrati oddaljen se zdi dogodek v Sarajevu, med katerim sta čast oltarja dosegli tudi naši rojakinji. Pa je res?

Sodeč po poročanju medijev in pozornosti, ki jo je slovesnosti beatifikacije Drinskih mučenk namenila javnost, mogoče. O tem, zakaj ob vsej poplavi novic o naravnih katastrofah, nemirih po svetu in težavah številnih podjetij ni prostora za nekaj pozitivnega, ne bom izgubljala besed. Bila sem tam. V Sarajevu. Doživela sem trenutek, ko so bile za blažene razglašene sestre Berchmana iz Avstrije, Jula iz Hrvaške, Bernadeta iz Madžarske ter dve Slovenki, sestri Antonija in Krizina. Zato lahko rečem, da ni šlo za majhno stvar. Nasprotno. Beatifikacija se ne bi mogla zgoditi v bolj primernem času. Zakaj?

Svet se sooča s številnimi izzivi …

Prvi je kriza, ki je zarezala v prav vsa velika gospodarstva in v njih pustila rane, ki se še ne bodo kmalu zacelile. Tu so tudi podnebne spremembe, ki predstavljajo eno najresnejših težav, saj njihovo glavnino, v nasprotju s preteklostjo, ko so bile posledica naravnih vplivov, v zadnjih desetletjih lahko pripišemo predvsem človekovemu delovanju. Vse globlji so razdori med velikimi narodi, ki se odražajo v velikem številu odprtih žarišč, predvsem na Bližnjem vzhodu in v Afriki, da manjših sporov med državami, na primer o meji, sploh ne omenjam. Izgubljajo se vrednote, širita se egoizem in vsesplošna apatičnost. Številni iščejo nekaj več v življenju, a ni nikogar, ki bi jih usmerjal, spodbujal in podpiral. A z Drinskimi mučenkami smo dobili svetel zgled, kako se lotiti premagovanja teh izzivov.

Kaj nam s svojim življenjem sporočajo Drinske mučenke?

Svet so v gospodarsko krizo pahnili pohlep, grabljenje bogastva, neenakost in nepravičnost. Skromnost in zavedanje, da se je treba za vsakdanji kruh vedno znova truditi, nam kot odgovor na trenutni položaj ponujajo blažene sestre Berchmana, Jula, Bernadeta, Antonija in Krizina. Prihajajo iz podeželja in družin z velikim številom otrok. Že od mladih nog so morale poprijeti za marsikatero težko kmečko delo, nadaljevale so ga tudi v svoji redovni skupnosti, ko so v domu na Palah v Bosni in Hercegovini, kjer so delovale, same skrbele za živino in pridelovale hrano.

Okoljska kriza je posledica onesnaževanja, od kopičenja smeti, izpustov toplogrednih plinov v ozračje do krčenja gozdov. Ne znamo se ustaviti in uničujemo vse pred seboj. Spet se nam pred očmi izriše zgled preprostosti, ki so jo živele Drinske mučenke. Zgled, da naravi vzameš toliko, kot potrebuješ. Nič več.

Vojne. V Afganistanu, Iraku, Libiji in drugod … Konflikti med Izraelom in Palestino, Srbijo in Kosovom, konec koncev se zaradi precej nerešenih vprašanj večkrat postrani gledamo tudi Slovenci in Hrvati. Redovnice, ki so v soboto dosegle čast oltarja, so različnih narodnosti, a so se skupaj trudile za boljši in lepši svet. Skupaj so požrtvovalno negovale bolnike in velikodušno skrbele za sirote, pri tem se niso ozirale na njihovo vero in to, od kod prihajajo. Spomniti velja, da so delovale na območju z večinsko muslimanskim prebivalstvom. Zgled sprejemanja vseh in sodelovanja pri prizadevanjih za skupno dobro, torej. Prav tako je bilo ob slovesnosti beatifikacije čutiti povezanost med narodi, ki jih je razdelila bratomorna vojna v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, med katero je razpadla nekdanja Jugoslavija. Drinske mučenke so tako na nek način združile prebivalce držav, v katerih je pravzaprav še nedavno nasilje pustilo globoke sledi.

O krizi vrednot poslušamo vsak dan. Zakaj se ne bi zgledovali po redovnicah, ki so človeško zlobo doživele na lastni koži na zelo krut način? Omenila sem že njihovo dejavno ljubezen do bližnjih, njihovo nesebično pomoč najbolj odmaknjenim skupinam prebivalstva. Četniki so jih decembra 1941 najprej nasilno odvedli s Pal v Goražde. V tamkajšnji vojašnici so jih poskušali zlorabiti, a tega niso dopustile in so skočile skozi okno. Vojaki so jih nato pokončali z noži, njihova trupla je pozneje odnesla reka Drina. Ena od redovnic zaradi starosti ni zmogla naporne poti v snegu in mrazu, umorili so jo nekaj dni za ostalimi. Drinske mučenke so torej tudi vzornice zvestobe Bogu, sledenja izrečenim obljubam in neomajne vere.

Kakšen zgled so Drinske mučenke mladim?

15. december bo njihov godovni dan. Nove blažene so priprošnjice tako za nove, predvsem ženske duhovne poklice, kot tudi v različnih preizkušnjah. Rosna leta njihovih življenj niso bila lahka, zato še kako lahko nagovarjajo tudi mlade. Kar tri so v otroštvu ostale brez enega ali kar obeh staršev, dve sta bili ob tem tudi ločeni od sester in bratov. Mnogi mladi so danes tako ali drugače sami. A Bog jim tudi prek Drinskih mučenk sporoča, da ni pozabil nanje. Ena od redovnic je ostala doma do 36. leta starosti. V tem času se je verjetno pogosto spraševala, kakšna bo njena pot, kaj ji je namenjeno … Podobna vprašanja mučijo tudi današnjo mladino. Spet Bog prek novih blaženih odgovarja, da ima prav za vsakega od nas načrt, če mu le prisluhnemo.

Blažene Drinske mučenke, ste dokaz, da smo prav vsi poklicani k svetosti. Prosite za nas, da bomo znali videti in posnemati vaš zgled skromnosti, služenja sočloveku, zvestobe Bogu, zaupanja, da je v življenju vredno stremeti k idealom, ter vere, iz katere bomo lahko črpali moč v svojih prizadevanjih za dobro.

Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media) Papež na srečanju z mladimi v Benetkah (photo: Vatican Media)

Papež v Benetkah

Papež Frančišek se je dopoldne mudil v Benetkah. V mestu na vodi se je mudil približno 5 ur, v tem času pa obiskal ženski zapor, nagovoril umetnike na beneškem bienalu in se srečal z mladimi, ...

Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: ) Naslovnica knjige V postelji s sovražnikom (photo: )

Živela sem z romantičnim narcisom

Vse, kar si je Petra Strelec želela, je bila ljubezen, spoštovanje, nežnost in varnost. Vse tisto torej, kar ji je manjkalo v zgodnjem otroštvu, je iskala v moškem. Tega ni našla. V času ...

Mihaela Terkov (photo: Maja Morela) Mihaela Terkov (photo: Maja Morela)

In kako diši ljubezen ...

S tokratno gostjo, profesorico biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani, Mihaelo Terkov smo se pogovarjali o pomenu sočutja do starejših. Kot prostovoljka pri Hospicu se je odločila ...