Borut Pahor naj končno pokaže odgovornost in ponudi svoj odstop

Komentar tedna | 16.09.2011, 14:45

V ponedeljek se bo ob drugi uri popoldne pričela dolgo pričakovana seja na kateri bodo poslanci in poslanke obravnavali predlog Boruta Pahorja po potrditvi nekaterih novih ministrov in ministric. Da bo glasovanje še zanimivejše, je premier na to glasovanje vezal tudi svojo zaupnico.

Usoda sedanje vlade je tako v zraku, čeprav so informacije o tem, ali bo premier preživel zaupnico zelo deljene. Ne glede na številne očitke, da sedanjo vlado pretresajo afere, notranji spori in opravilna neučinkovitost, ki se odraža v težkih gospodarskih in socialnih razmerah ter prekomernem zadolževanju, je presenetljivo, da nekdanja in sedanja koalicija še vedno odlično delujeta, ko gre za dve zelo pomembni temi: to je v primeru kontroverznega družinskega zakonika ter v primeru spremembe Zakona o verski svobodi. V obeh primerih se zdi, da Državni zbor ne pozna manjšinske vlade ter koalicijske krize. Vsi poslanci od vladajoče SD in LDS pa do Desusa in nepovezanih delujejo usklajeno, ko gre za glasovanje o ustavni presoji t.i. družinskega referenduma ali pa ko gre za predlog poslancev, da se spremeni Zakon o verski svobodi. Družina in vera sta verjetno še edini temi, kjer razpadajoča koalicija deluje neverjetno enotno in usklajeno.

V primeru Družinskega zakonika smo lahko v medijih slišali besede, da gre za urejevanje človekovih pravic istospolno usmerjenih in da Ustavno sodišče ne sme dovoliti t.i. družinskega referenduma. Vlada, koalicijske stranke in nekatere medijsko in finančno podprte nevladne organizacije, že več kot dve leti zavajajo javnost s trditvami, da odrekanje poroke in posvojitve otrok istospolnim partnerjem, pomeni kršenje človekovih pravic. To pa ne ustreza dejanskemu stanju v Evropi in svetu. Splošno znano je, da pravica istospolnih do zakonske zveze in posvojitve otrok nima osnove v človekovih pravicah. Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu je lansko leto jasno presodilo, da zakonodaja, ki ščiti zakonsko zvezo moža in žene nikakor ne krši pravic istospolnih. Podobna je odločitev Visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice, ki je že leta 1999 v svoji sodbi odločilo, da Deklaracija človekovih pravic zagotavlja pravico do poroke izključno osebam različnega spola. Pred nekaj meseci je Ustavno sodišče v Franciji podobno odločilo, da je zakonska zveza dovoljena samo med moškim in ženskam in da takšna ureditev ne predstavlja kršenja človekovih pravic istospolnih. In še bi lahko naštevali. Naša vlada torej nikakor ni dolžna redefinirati družine kot temeljne družbene vrednote. Zato se zdi, da je v primeru kontroverznega družinskega zakonika, vladno manipuliranje in zavajanje javnosti preseglo meje zdravega razuma. Zato je razumljivo, da več kot 27.000 zbranih podpisov za razpis referenduma v samo 13 urah, predstavlja jasno sporočilo ljudi, da se o pravicah otrok do očeta in matere ter o vrednoti družine opredelijo vsi državljani in državljani na referendumu. To je nenazadnje ustavna pravica, ki predstavlja najvišjo obliko neposrednega demokratičnega odločanja. Zato lahko upamo, da bo Ustavno sodišče zaščitilo ustavno pravico do referenduma in ne bo podleglo pritiskom sedanjih političnih elit, ki so si, v času hude socialne krize, zadali za cilj ideološko rušenje družine in razvrednotenje očetovstva in materinstva v slovenski družbi.

Drugi negativni »dosežek« sedanje vlade je predlog poslancev, da se v letu pred volitvami sprejmejo spremembe Zakona o verski svobodi. Sedanji zakon ureja odnos med državo in verskimi skupnostmi in je že ob samem sprejemu požel odobravanje vseh verskih skupnosti. Sedanja novela Zakona o verski svobodi, ki so ga, brez dialoga z verskimi skupnostmi, predlagali poslanci SD, LDS, Zares, Desusa in nepovezanih pa je korenita sprememba dosedanjega zakona - seveda na škodo cerkvam in verskim skupnostim. V primeru potrditve tako spornih sprememb, bo vlada dobila npr. pristojnost, da lahko ukine posamezne pod-enote določene verske skupnosti. To konkretno pomeni, da bo po lastni presoji lahko ukinila npr. določeno redovno skupnost, ali pa npr. Karitas. Prav tako poslanci predlagajo nov sistem beleženja pripadnosti verski skupnosti, ki bo temeljil na številu nakazil 0.5% dohodnine. Upokojenci, brezposelni, študenti in drugi, ki ne plačujejo dohodnine tako ne bodo mogli več izkazati svoje verske pripadnosti, s tem pa se bo statistični odstotek verujočih v naši družbi drastično zmanjšal. Vzpostavitev izrecne prepovedi zaposlovanja verskih uslužbencev v vojski, policiji, bolnicah in zaporih je nadaljnja želja poslancev. Čeprav je omenjeni predlog sprememb sporen tudi z ustavnopravnega vidika, 27 poslancev na čelu z Alešem Guličem, direktorjem Urada za verske skupnosti, nadaljuje ideološki boj zoper verske skupnosti. Razlog je jasen in z vidika leve koalicije predvidljiv: v predvolilno dogajanje vključiti Cerkev ter preusmeriti pozornost volivcev od socialnih in gospodarskih problemov na t.i. ideološke teme.

Ne glede na družinski zakonik in novelo Zakona o verski svobode, je želja večine slovenske javnosti, da se »saga« o sedanji vladi čim prej zaključi. V času, ko se soočamo z vedno večjo brezposelnostjo, revščino in nerazumno 400 milijonov vredno dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke, je pričakovano, da Borut Pahor končno pokaže odgovornost in ponudi svoj odstop. Morebitne predčasne volitve pa bodo v takšnem primeru postale lepa priložnost, da državljani usodo naroda in države zaupamo tistim, ki so dejansko sposobni in imajo našo podporo.