Praznik šoferjev in mehanikov v senci krize
Slovenija Marta Jerebič
13. julij je dan vseh šoferjev in avtomehanikov v Sloveniji. Datum je bil izbran po koncu 2. svetovne vojne, ko so na ta dan leta 1943 motorizirane enote - več kamionov in tankov - osvobodile Žužemberk. Padlim v tej bitki je postavljen tudi spomenik, kjer Delegacija Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov vsako leto položi venec. Tudi tega gospodarskega sektorja pa gospodarska kriza ni obšla.
Praznuje več kot 50 tisoč avtoserviserjev in voznikov
V Sloveniji je registriranih približno 30 tisoč poklicnih voznikov in 7 tisoč avtomehanikov. Vendar so na Zvezi združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije povedali, da si poleg teh s šoferskim delom služi kruh še najmanj 20 tisoč delavcev. „Številka variira, ker je odvisno, kaj kdo smatra za poklicnega voznika. Če upoštevamo direktive Evropske unije, ki zahtevajo registracijo vozil nad 3,5 tone za opravljanje prevoznih storitev, potem je po teh normativih v Sloveniji registriranih nekaj več kot 30 tisoč voznikov in 7 tisoč avtoserviserjev. Poklicni vozniki so tudi vsi tisti, ki vozijo dostavne kombije, ministre, pomembne gospodarstvenike in si s tem služijo kruh,“ je za Radio Ognjišče povedal Zlato Zaletel iz Zveze združenj šoferjev in avtomehanikov Slovenije. Stanu šoferjev in avtomehanikov v Sloveniji torej pripada približno 60 tisoč ljudi in vsem tem je posvečen stanovski praznik. V 51 združenjih ga bodo obeležili z različnimi srečanji in paradami.
Cestni transport je ožilje gospodarstva
„Glede na to, da je cestni transport neke vrste ožilje gospodarstva, se ne more izogniti dogajanju v gospodarstvu. Kriza je precej zmanjšala obseg prevoznih storitev,“ je pojasnil Zaletel. Po njegovi oceni je v zadnjih treh letih prenehalo delovati nekaj tisoč subjektov, registriranih za opravljanje prevozniške dejavnosti. Težava je v tem, da ima veliko prevoznikov vozila na kredit in lizing. Z zmanjšanjem realizacije pridejo finančne težave in nezmožnost odplačevanja dolgov. Pred krizo je bilo veliko pomanjkanje poklicnih voznikov, danes pa je situacija obratna in veliko pomanjkanje delovnih mest na tem področju.
Slovenski avtoprevozniki so zaradi krize v resnih težavah, je konec maja opozoril tudi direktor združenja za promet pri Gospodarski zvezi Robert Sever. Izvoz in uvoz transportnih storitev sta se znižala za skoraj tretjino (izvoz se je zmanjšal za 30,1 odstotka, uvoz pa za 27,9 odstotka).
Vse nižje število registracij novih tovornih vozil
Težave so vidne tudi iz rekordnega zmanjšanja registracije novih tovornih vozil oziroma vlačilcev. Še v začetku lanskega leta se je število registracij povečevalo, letos pa so na mesečni ravni zabeležili padce tudi za do 90 odstotkov. Poleg finančne krize pa se avtoprevozniki spopadajo še s konkurenčnim bojem, saj se za prevoze, ki stanejo okoli en evro na kilometer, zaračunava tudi po 80 ali 90 centov, je dejal Sever.
Slovenski avtoprevozniki približno 40 odstotkov prevozov opravijo med tretjimi državami za tuje naročnike, preostalo pa so prevozi na domačem trgu. V letošnjem prvem polletju se je število prevozov zmanjševalo, izjema je le 18-odstotno povečanje prevozov po tujini in obalne plovbe od aprila do junija. Iskanje novih trgov je po Severjevem mnenju slaba alternativa, čeprav so avtoprevozniki zelo odvisni od oskrbe slovenskega gospodarstva.
Avtoprevozniki: Uzakoni naj se 30-dnevni plačilni rok
Ker je finančna nedisciplina velika težava, avtoprevozniki že dlje časa pozivajo k uzakonitvi 30-dnevnega plačilnega roka ter k poostritvi nadzora nad nelojalno konkurenco domačih in tujih prevoznikov. V vse večjem številu se namreč plačilni roki gibljejo nad 120 dnevi, neredki pa so tudi stečaji.
Iz prometa so zaradi upada potreb po prevozih že umaknili približno dva tisoč tovornih vozil, približno 800 pa jih je bilo vrnjenih lizinškim družbam. Člani se tako bojijo predvsem naraščajočih obresti, ki bi lahko še poslabšale razmere.
Od avtoprevozništva živi v Sloveniji okoli 7100 podjetij.
