Državna gospodarja Kad in Sod

Slovenija | 07.03.2011, 13:21

Minuli teden je v Kopru potekala razprava z naslovom Upravljanje državnih naložb. Sodelujoči so predstavili poglede na uresničevanje politike upravljanja v praksi in aktivnosti, ki potekajo na nivoju različnih institucij.

Glede na dejstvo, da je država pomemben lastnik, ki obvladuje kar šest milijard evrov vrednosti naložb, bi morala dajati večji poudarek upravljanju državnih kapitalskih naložb. Pomembna je tudi likvidnost vrednostnih papirjev na ljubljanski borzi, zato tako Kapitalska družba kot Slovenska odškodninska družba vlagata tudi na razvite kapitalske trge v tujini, kjer težav z likvidnostjo ni. Če bo strategija države zajemala tudi odgovore na vprašanja, kaj je za prodajo in kaj ne, in če bo vsota, namenjena prodaji, previsoka, se bo pojavilo nadaljnje vprašanje o zmožnosti Kad-a in Sod-a poplačati svoje obveznosti.

Poznavalci opažajo določene izboljšave na področju korporacijskega upravljanja neposrednih kapitalskih naložb države predvsem v zadnjem času, po ustanovitvi Agencije za upravljanje kapitalskih naložb države. Tudi sicer se stanje korporacijskega upravljanja v zadnjih letih izboljšuje in mogoče je k temu pripomogla tudi kriza.

Slovenija je skladno z načeli korporacijskega upravljanja in smernicami za upravljanje državnih podjetij OECD začrtala politiko upravljanja podjetij v državni lasti. Smernice OECD za upravljanje podjetij v državni lasti poleg številnih priporočil zajemajo tudi konkretne predloge. Predlagajo na primer, da bi morala država svojo lastniško vlogo izvajati preko centralizirane enote za lastništvo ali učinkovito usklajenih enot, ki bi morale delovati neodvisno in v skladu z javno razkrito lastniško politiko. Smernice predlagajo tudi strogo ločevanje lastniške in zakonodajne vloge države. S tem bi bilo zagotovljeno, da bi se lastništvo države izvajalo profesionalno in odgovorno in da bi država imela pozitivno vlogo pri izboljšanju upravljanja podjetij v vseh sektorjih gospodarstva. Moramo pa imeti ustrezne mehanizme, da lahko nadzorni svet reagira na izzive v poslovanju podjetij in na trgih.

Slovenska odškodninska družba trenutno upravlja z 1,3 milijarde evrov naložb, iz tega naslova pa zagotavlja denar predvsem denacionalizacijskim upravičencem. Obveznice, ki so jih izdali, imajo ročnost do leta 2016. To pomeni, da naj bi se do tega leta slovenski denacionalizacijski postopki zaključili in bile vse obveznosti tudi poplačane, s tem pa bi Sod tudi izpolnil svoje poslanstvo. Največja težava v Sodu niso samo nizke vrednosti delnic slovenskih podjetij, ampak po mnenju strokovnjakov predvsem struktura portfelja. Ta bi morala biti prilagojena ročnosti obveznic, ki jih je izdal Sod. Pomeni, da bi morali imeti od 70 do 80 odstotkov portfelja v dolžniških vrednostnih papirjih in le od 20 do 30 odstotkov v lastniških vrednostnih papirjih. Trenutno stanje pa je ravno obratno. Druga težava pa je likvidnost ljubljanske borze vrednostnih papirjev. Kljub vsemu, so v Slovenski odškodninski družbi prepričani, da lahko izpolnijo svoje obveznosti. Zato Sod in Kad investirata tudi na razvite kapitalske trge, kjer ni težav z likvidnostjo.

Sicer pa se mora država jasno opredeliti, kako ravnati s podjetji, ki naj bi ostala v posredni in neposredni državni lasti oziroma kakšne cilje zasleduje, kjer je vpletenih več državnih akterjev. Če tega država s strategijo ne bo opredelila, bodo imeli vsi pooblaščenci na skupščinah, ki bodo zastopniki konkretnih državnih naložb, velike težave pri upravljanju teh podjetij. V razpravi je bil omenjen primer Aerodroma Ljubljana, v katerem imamo kar tri državne lastnike – neposredno samo državo, nato pa še Kad in Sod kot posredna lastnika, ki zastopata cilje, interese in namene, ki jih je določil njun zakon. Vsak od treh glasuje na podlagi svoje strategije in tako lahko pride in je že prišlo do razlik. Kad bi se moral zato po mnenju poznavalcev preoblikovati v portfeljskega lastnika, kar pomeni, da bi zmanjšal svoj delež na 5 odstotkov, ter denar naložil v druge naložbe, da bi lahko plačal sredstva v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Sod pa potrebuje likvidna sredstva, da bo izplačal kupone. Pride lahko do konflikta situacije, če ne bo znana jasna strategija države, kar lahko posledično vpliva tudi na poslovanje Kad-a in Sod-a.

Po mnenju ekonomistov in poznavalcev se danes na področju upravljanja državnih naložb dogajajo pomembne spremembe, bolj jasno so namreč postavljeni določeni cilji. Vlada sicer še vedno nima strategije v tem smislu, kaj pričakuje od svojih naložb, katere je smiselno odprodati in tako priti do likvidnih finančnih sredstev, katere pa naj bi ostale v funkciji zagotavljanja javnega interesa – kamor sodi tudi skrb za pokojnine (v primeru Kad-a) in odškodnine (v primeru Sod-a). Osnovna pogoja za uspešno upravljanje podjetij pa ostajata zaupanje in pravni red, ki pa danes na žalost nista veš samoumevna.