Kardinal Kurt Koch
Kardinal Koch na misiji v Moskvi
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Predsednik Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti, kardinal Kurt Koch, danes začenja 5-dnevni obisk v Moskvi. Na potovanju ga bo spremljal sodelavec tega Papeškega sveta, slovenski jezuit, p. Milan Žust.
Med drugim se bosta pogovarjala z metropolitom Hilarionom, ki je na moskovskem patriarhatu odgovoren za odnose z drugimi Cerkvami. Obiskala bosta tudi več pomembnih svetišč Ruske pravoslavne Cerkve.
To bo prvi obisk kardinala Kocha v Rusiji, odkar je lani prevzel vodenje Papeškega sveta za spodbujanje krščanske edinosti. V pogovoru za Radio Vatikan je o pričakovanjih dejal: „To je predvsem pomembno navezovanje stikov z moskovskim patriarhatom. Predvidena je tudi avdienca pri patriarhu Kirilu. Načrtovani so tudi pogovori z metropolitom Hilarionom, ki je pristojen za odnose s krščanskimi Cerkvami. Zame je to potovanje zelo pomembno, saj sem patriarhat v Carigradu obiskal že novembra, da bi s pravoslavno Cerkvijo navezal osebne stike. Pri vsem dialogu s pravoslavnimi pa je za dialog resnice predpostavka vedno dialog ljubezni.“
Prednost za kardinala Kocha je v tem, da se z metropolitom Hilarionom že več let poznata osebno. Kljub temu pa švicarski kardinal prizna, da so v dialogu s pravoslavnimi še ovire. Obe strani sta v prvem tisočletju živeli skupaj v isti Cerkvi. „V drugem tisočletju pa so nastopili novi tokovi, ko smo se razvijali nasprotno drug drugemu. Na katoliški strani se je razvilo papeštvo, na pravoslavni pa avtokefalnost. In ne smemo pozabiti, da je danes pravoslavna Cerkev številčno močna tudi v diaspori na zahodu.“
Kardinal Kurt Koch se je prejšnji teden mudil v Parizu, kjer se je udeležil judovsko-katoliške komisije za dialog. Izid tega medverskega srečanja je zelo pozitiven, je povedal za Radio Vatikan: „Takšnega srečanja na tej ravni sem se udeležil prvič. Bil sem poln pričakovanj, ki so se mi tudi izpolnila. O zelo veliko temah smo se lahko pogovarjali odkrito. Predvsem smo pogledali nazaj na 40 let dialoga. Pri teh pogovorih seveda ne gre za enotnost, ampak za večjo spravo, saj imamo medsebojno zgodovino odtujevanja.“
Delegacija je obiskala tudi zbirno taborišče v Drancyju pri Parizu. Od tam so nacisti v Franciji pošiljali deportirane Jude naprej v koncentracijska taborišča. „Zame je bilo presenečenje, kako hitro je mogel strup sovraštva do Judov v Nemčiji doseči Francijo. To spoznanje je bilo zame šok, kako takšno strašansko krivoverstvo naenkrat pograbi narode.“
