Združevanje porodnišnic?

Slovenija | 20.01.2011, 11:34

Vse glasnejši so namigi, da bo prišlo do ukinjanja nekaterih porodnišnic oz. združevanja ginekološko porodniških oddelkov. Poskusi zapiranja manjših porodnišnic so stari že dve desetletji, a so bili doslej vedno neuspešni, minister za zdravje Borut Miklavčič jih je znova obudil, pri tem vztraja tudi Dorjan Marušič.

Argument naj bi bil predvsem ta, da Slovenija ne potrebuje 14 porodniških oddelkov. Slišati je tudi, da nekatere porodnišnice oz. oddelki zaradi kadrovske in tehnološke podhranjenosti za porodnice niso dovolj varni. V oddaji Pogovor o so o tej temi spregovorili direktorica kranjske porodnišnice Andreja Cerkvenik Škafar in njena pomočnica Lea Ahčin, predstojnik ginekološko porodnega oddelka splošne bolnišnice Trbovlje mag. Miroslav Jurca in pa vodja porodnega bloka v Ljubljani ter član komisije za strategijo celostnega razvoja ginekologije in porodništva do leta 2020 prim. dr. Vasilij Cerar, ki je hkrati tudi član razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo in porodništvo.

Trenutna organizacija

Dežurna ginekološko-porodniška služba je v Sloveniji organizirana po regionalnem načelu, porodnice lahko rojevajo v 14 krajih. Dežurno oskrbo zagotavlja deset regionalnih splošnih bolnišnic (Brežice, Celje, Izola, Jesenice, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Slovenj Gradec, Trbovlje), dve bolnišnici za ginekologijo in porodništvo (Kranj, Postojna) ter dva univerzitetna klinična centra (Ljubljana in Maribor). V predlogu je predvidena pridružitev Bolnišnice za ginekologijo in porodničarstvo v Kranju Splošni bolnišnici Jesenice in preusmeritev porodnic iz Brežic in Trbovelj v Novo mesto, Celje in ljubljanski Klinični center. Končne odločitve o tem, da bo prišlo do zapiranja oz. reorganizacije še ni. Sprejel jo bo minister, a jabolko je kislo, to je verjetno že ugotovil.

Prebivalstvo je ogorčeno

Po številnih slovenskih krajih se namreč že zbirajo podpisi pod peticijo za ohranitev porodniških oddelkov oz. porodnišnic. Razburjeni so tako v Kranju, kjer imajo letno več kot 1600 porodov in zato res ne razumejo, zakaj bi lahko porodnišnici grozilo zaprtje. V Brežicah in Trbovljah imajo porodov precej manj, a vendar je tak oddelek za lokalno prebivalstvo, od katerega so mnogi precej oddaljeni od avtocestnega križa, nujno potreben. Dostikrat bi se namreč lahko zgodilo, da bi bilo ogroženo življenje bodisi mamice bodisi otročka, če bi porodnica za prevoz do porodnišnice potrebovala več kot eno uro.

Sogovorniki so se strinjali, da je predlog združevanja oddelkov premalo premišljen in strokovno argumentiran. Morali bi se pogovoriti z vodstvom vsake porodnišnice oz. bolnišnice posebej, da bi prišli do neke primerne rešitve. Dejstvo namreč je, da ne drži, da je celoten ginekološko porodni oddelek z vso opremo na razpolago le porodnicam, ampak v vseh manjših bolnišnicah tam opravljajo tudi številne druge posege in preglede. Zato je nespametno pričakovati, da bodo specialisti ginekologije po novem (če porodov v bolnišnici ne bi več opravljali) tam ostali in bili pripravljeni opravljati le ambulantne preglede, mnogi si namreč želijo ohraniti stik s porodi in zahtevnejšimi posegi. Neizogibno torej je, da bi prihajalo do kadrovskih selitev v večja mesta, s čimer bi se kakovost zdravstvenega varstva v manjših krajih bistveno zmanjšala.

In kaj sogovorniki pričakujejo v prihodnosti?

Andreja Cerkvenik Škafar: „Jaz pričakujem, da bodo strokovna navodila in potrebe prebivalstva tista, ki bodo vodila odločitve.“

Dr. Vasilij Cerar: „Dokler bo veljal tak zakon o zavodih in tak zakon o zdravstveni dejavnosti, ki določa, da so porodnišnice in bolnišnice v državni lasti, medtem ko so zdravstveni domovi v občinski lasti, prihaja do neke dvojnosti, ki nikamor ne pelje. Zdravstvene politike se ne vodi na tak način. Jaz upam, da ne bodo delali na horuk. Tako, kot se dela do zdaj, je na horuk in ni izdelano do konca. Sploh ni jasno, kako bi se porodnice odločale, če bi prišlo do ukinjanja porodnišnic, v katero porodnišnico bi šle potem rodit. Tega nismo preučili.“

Mag. Miroslav Jurca: „Jaz pričakujem, da bomo umirili žogico in da bomo ponovno preučili te strokovne argumente, ekonomske vidike, enakomerno dostopnost uporabnic do zdravstvenega varstva in da bomo potem se v miru še kdaj pogovorili, kako organizirati to službo v prid vseh uporabnic.“

Končno odločitev bo sprejel minister Dorjan Marušič.

Prisluhnite oddaji