Na okrogli mizi o WikiLeaksu tudi o slovenskih arhivih
Slovenija | 19.01.2011, 20:58
Inštitut Jožeta Pučnika je v Ljubljani pripravil okroglo mizo, ali je WikiLeaks svoboda govora ali grožnja svobodi. Prvak opozicijske SDS Janez Janša je opozoril, da bi nas v Sloveniji bolj kot WikiLeaks morali zanimati arhivi o akcijah nekdanje Službe državne varnosti (SDV).
Janša je tako opozoril na po njegovih besedah protiustavno in protizakonito odločitev Arhiva Slovenije, da zapre arhive o SDV, s katerimi bi dokazali, da je ta jugoslovanska obveščevalna služba stala za napadom v Velikovcu na avstrijskem Koroškem leta 1979 in da je pri tem sodeloval "nekdo, ki je še danes na visokem položaju v Sloveniji" in je zdaj preprečil objavo.
Če bi bili ti podatki objavljeni - in kot je napovedal Janša, bodo - ne bi povzročili neke posebne škode, kot bi jo na primer WikiLeaksovo razkritje kakih oporečnikov v Severni Koreji, ki bi jih verjetno doletela smrt. Kritiziral je tudi slovensko javnost in medije, "ki so bolj papeški od papeža", ko gre za kršitve demokratičnih pravic v tujini, ko pa se to dogaja v Sloveniji in ko za tem stoji Arhiv Slovenije, so tiho. Elena Pečarič mu je pri tem svetovala, naj na pomoč pokliče kar vodilnega človeka WikiLeaksa Juliana Assangea.
Mussomeli: WikiLeaksa razkriva dejanja, ki dokazujejo pokvarjenost in zarotništvo oblasti
Okroglo mizo sta skupaj pripravila Inštitut Jožeta Pučnika in Inštitut za kulturno diplomacijo iz Berlina in so jo po internetni povezavi prenašali tudi v nemško prestolnico. Gostje so ocenili, da fenomen WikiLeaks verjetno ne bo bistveno spremenil sedanjega sistema. Najverjetneje bo zgolj vplival na to, da bodo diplomatska poročila manj odkrita in bolj "frizirana". To pa bo, kot sta opozorila tako ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli kot starosta slovenske diplomacije, profesor Ernest Petrič, na dolgi rok prineslo več škode kot koristi.
Ameriški veleposlanik Mussomeli je sicer podprl prizadevanja WikiLeaksa, da razkriva dejanja, ki dokazujejo pokvarjenost in zarotništvo oblasti. To je tudi državljanska dolžnost vsakega, da kaj takega razkrije, je poudaril veleposlanik. A po drugi strani so doslej objavljene diplomatske depeše dokazale, da ZDA niso pokvarjena in zlonamerna država, ampak da si prizadevajo za varstvo in promocijo človekovih pravic.
Gostje so sicer opozorili tudi, da je v poplavi informacij težko izluščiti prave. Sociolog dr. Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici je podvomil, da je Assangeu selekcija depeš uspela. Janša pa je ob ponazarjanju primerov iz znanstvene fantastike Arthurja Clarka opozoril, da o tem, kaj bo iz WikiLeaksa objavljeno in kaj ne, odločajo uredniki levičarskih časnikov. Pri tem je izrazil upanje, da bodo podatke razkrivali odgovorno.
Nekdanji minister za razvoj Žiga Turk je vlekel vzporednice med Ivanom Borštnerjem in vojakom Bradleyjem Manningom (domnevnim WikiLeaksovim virom depeš), Janezom Janšo in Julianom Assangeom, pa tudi med WikiLeaksom in Mladino. Toda škodovanje nedemokratičnim sistemom, kot je bil jugoslovanski, je bilo pravilno, vprašanje pa je, kakšne rezultate bo dalo WikiLeaksovo prizadevanje. Koristilo bo le, če so zahodni demokratični sistemi konspirativni, če niso, pa bo storjene več škode kot koristi, je menil Turk.
