Alternativne poti demokracije v Sloveniji
Slovenija | 19.01.2011, 20:59
Alternativne poti demokracije v Sloveniji: civilna družba in politika, tak naslov je nosila okrogla miza, ki so jo pripravili v Akademiji za demokracijo. Na njej so sodelovali ekonomista Rado Pezdir in Janez Šušteršič, filozof Lenart Škof ter sociolog Matevž Tomšič.
Šušteršič: Financiranje političnih strank je tipičen proti konkurenčni ukrep
Ekonomist Janez Šušteršič je v začetku spregovoril o pobudah za ustavne spremembe. Pri teh gre po njegovih besedah za „reformo demokracije ali reformo demokratičnih inštitucij.“ „Ne iščimo dobrega v ljudeh ampak iščimo tisto, kar je v ljudje že samo po sebi, kako lahko to prispeva, da je družbeno življenje takšno, ki zadovoljuje naša pričakovanja.“
Šušteršič, ki se je vprašal tudi o smiselnosti državnega sveta – ta je po njegovo podaljšana roka korporativistične strukture družbe - je spregovoril o trenutni parlamentarni ureditvi. Ta omogoča strankam z majhnim številom glasov, da odločilno vplivajo na odločitve vlade. „Se išče neka rešitev, ki bi omogočala sestavo vlad iz manjšega števila strank,“ meni Šušteršič, ki je prepričan, da je financiranje strank „tipičen proti konkurenčni ukrep.“
Pezdir: Če deluje sodna veja, regulatorji pa ne, so anomalije še vedno možne
"Velika nehigieničnost vlada na področju institucij - državnih regulatorjev, ki bi morali zagotavljati stabilnost in tudi nadzor. Ne glede na to, ali so učinkoviti ali ne, ne pride do nobene posebne reprekusije. Če deluje sodna veja, regulatorji pa ne, so anomalije še vedno možne," je opozoril Rado Pezdir in pri tem kot primer navedel bančni in elektro kartel. „Po 20. letih neučinkovitosti, nehigieničnosti institucij prišlo do trenutka, ko se moramo vprašati o temeljnih postulatih tega, kar sestavlja našo državo in institucije. Zato pridemo do nekega absurda, da nastane po 20. letih demokratične države, ki brani pravno državo,“ je opozoril Pezdir.
Tomšič: Civilna družba igra pomembno vlogo
O razmerju med politično ureditvijo in civilno družbo pa je sociolog Matevž Tomšič dejal, da je ta pri nas pogosto pogojena ideološko. „Civilna družba igra pomembno vlogo, nikakor pa ne more voditi države in upravljati s posameznimi inštitucijami.“ Sicer je Tomšič še poudaril, da je eden temeljnih družbenih pogojev demokracije samozavestna in aktivna civilna družba, ki po njegovih trditvah opravlja različne funkcije nadzora s peticijami, civilnimi iniciativami ter državljane uči, kako naj nastopajo naproti organom oblasti.
Škof o nepopolni demokraciji v Sloveniji
Filozof Lenart Škof je prepričan, da je temeljno vprašanje demokracije to, kako ustvarja nek prostor v katerem se razvijajo različne ideje. „V trem smislu imamo v Sloveniji trenutno problem, nek zastoj ali pa obdobje v katerem bi bilo potrebno na novo razmisliti to razmerje.“ Škof se je dotaknil tudi raziskave Economist Intelligence Unit, ki je o demokratičnosti držav pokazala, da so Slovenija, Francija, Italija in Grčija padle v kategorijo nepopolne demokracije. K temu je po njegovih besedah prispevala tudi „nizka politična kultura v medijih in drugod.“ Ta naj bi, tako Škof, preprečevala, „da bi se določeni argumenti in glasovi slišali.“
