Pavliha predlaga, naj Slovenija zahteva razveljavitev arbitražnega sporazuma
Slovenija | 19.01.2011, 12:11
„Srce se mi trga, da smo imeli tisti, ki smo bili skeptični do arbitražnega sporazuma, prav, da je bil to začetek še večjih problemov“, je v odzivu na novi hrvaški pravilnik o mejah v ribolovnem morju, ki predvideva, da gre meja po sredini piranskega zaliva, za Radio Ognjišče dejal profesor mednarodnega prava dr. Marko Pavliha.
S tem enostranskim dejanjem, naj bi Hrvaška kršila peti člen arbitražnega sporazuma. Ta določa, da noben enostranski dokument ali dejanje po 25. juniju 1991 za naloge arbitražnega sodišča nima pravnega pomena in ne zavezuje nobene strani v sporu ter nikakor ne more prejudicirati razsodbe. „Predlagam slovenski vladi in parlamentu, da zahtevata razveljavitev sporazuma. Arbitražni sporazum je mednarodna pogodba, ki jo ureja med drugim dunajska konvencija o pogodbenem pravu iz leta 1969. V njej najdemo že v preambuli dve izjemno pomembni načeli - načelo dobre vere oziroma vestnosti in poštenja ter spoštovanja sklenjenih pogodb. Trdim, da Hrvaška obe te načeli krši,“ je dejal dr. Pavliha, ki poudarja, da konvencija daje pravno podlago, da zaradi takšnih kršitev ena od strank zahteva razveljavitev.
„Mislim, da je tega dovolj, da smo že prevečkrat bili priča nedobrovernemu ravnanju še pred samim podpisom. Spomnimo se na enostransko izjavo, ki jo je Hrvaška priložila arbitražnemu sporazumu, na številne javne nastope njihovega arbitra gospoda (Budislava) Vukasa, ki je rekel, da pod nobenim pogojem ne bo Slovenija dobila izhod na odprto morje,“ je kritičen profesor mednarodnega prava dr. Marko Pavliha, ki opozarja, da ti koraki kažejo na to, da se je Hrvaška od samega začetka pogajala s figo v žepu. „Če se pošalim. Mislim, da je imela več fig v žepu kot naš dr. France Prešeren in te informacije bodo slej ko prej objavljene na WikiLeaksu in še kje druge. To je zastrašujoče. Slovenija ves čas svoje zgodovine zublja teritorij, narod in še kaj zaradi višjih interesov, ki nam jih vsiljujejo veliki bratje, od ZDA naprej.“
Pavliha odpovedal nadaljnje sodelovanje pri arbitražnem sporazumu
Profesor mednarodnega prava Marko Pavliha je odpovedal tudi nadaljnje sodelovanje pri izvajanju arbitražnega sporazuma s Hrvaško. Kot je zapisal v odprtem pismu zunanjemu ministru Samuelu Žbogarju, to konkretno pomeni, da izstopa tako iz širše posvetovalne kot tudi ožje pravniške podskupine, ki naj bi delovali pod okriljem zunanjega ministrstva. Pavliha v pismu pojasnjuje, da so se okoliščine v zadnjih mesecih tako poslabšale, da "zaradi strokovnih, etičnih in povsem človeških razlogov" ne more več sodelovati "pri kuhanju zadnje večerje na podlagi slabega recepta" oziroma ne želi "služiti za alibi v primeru katastrofalne arbitražne odločbe".
Poleg tega je delovanje vseh skupin in podskupin ter drugih akterjev postalo povsem nepregledno in neučinkovito, trdi Pavliha. Tako se že nekaj mesecev niso sešli, pa tudi sicer po njegovih besedah ni jasno, kaj se dogaja v ozadju. Enostranski potezi hrvaškega geodetskega zavoda in ministrstva za kmetijstvo sta eklatantna primera, ko bi morali pravniki zavzeti skupno stališče in svetovati zunanjemu ministrstvu in vladi, pa se to ni dogodilo, še opozarja.
Koalicija zadržana, opozicija kritična
Kritična je tudi politika. Medtem, ko so v koaliciji zadržani so ostrejši v opoziciji. V SLS so opozorili, da je Hrvaška z novim pravilnikom že drugič kršila arbitražni sporazum, čeprav se je v njem obvezala, da se bo vzdržala vseh izjav in dejanj, ki bi lahko spor o meji še zaostrili ali ogrozili arbitražni postopek. Odziv Slovenije "bi moral biti izredno oster", tudi v obliki opozorila vseh pristojnih evropskih institucij.
V NSi so zahtevali, da Hrvaška pravilnik zaradi prejudiciranja meje nemudoma razveljavi, v nasprotnem primeru pa naj "slovenska vlada vloži predlog za razveljavitev arbitražnega sporazuma in uporabi vse vzvode, da se približevanje Hrvaške Evropski uniji blokira".
Tudi poslanec SDS Milenko Ziherl je na zunanjega ministra Samuela Žbogarja naslovil pisno poslansko vprašanje, kako se namerava odzvati na hrvaški pravilnik. Prav tako predlaga, da se zamrzne izvajanje arbitražnega sporazuma, v katerega je Hrvaška po njegovem mnenju očitno stopila "s figo v žepu".
Kaj prinaša novi hrvaški pravilnik?
Po navedbah Novega lista pravilnik, ki ga je sprejelo kmetijsko ministrstvo, določa, da je meja pri ustju kanala Svetega Odorika, čeprav Slovenija trdi, da je meja južneje. Prav tako naj bi meja potekala po sredini Piranskega zaliva in odreže slovensko teritorialno morje od mednarodnih voda. Za razliko od pravilnika iz leta 2005 pa ne omenja več ekološko-ribolovne cone (ERC).
Predsednica hrvaškega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusić je dejala, da sicer ne pričakuje novih zapletov s slovenske strani niti "dramatičnih zastojev" v pogajanjih z EU zaradi hrvaškega pravilnika. Po njenih besedah je trenutno večji problem uresničenje maloobmejnega sporazuma Sops oziroma posebnega režima ribarjenja slovenskih ribičev v hrvaškem teritorialnem morju in formalizacija omenjenega režima na daljši rok. Vendar pa je potrebno to vprašanje po njenem mnenju čim prej urediti, da bi Hrvaška lahko na medvladni konferenci 19. aprila v Bruslju zaprla tri poglavja, ki jih Slovenija še problematizira. Hrvaška namreč načrtuje, da bi zaprla pogajalska poglavja ribištvo, kmetijstvo in regionalna politika.
