Mateja SubotičanecMateja Subotičanec
Marko ZupanMarko Zupan
Rok MihevcRok Mihevc

Prešeren in Slomšek - Velikana slovenskega naroda

Slovenija | 03.12.2010, 11:47

Številne kulturne ustanove po državi so na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna odprla svoja vrata. Tako si je mogoče brezplačno ogledati številne razstave.

France Prešeren je bil sodobnik blaženega škofa Antona Martina Slomška, tako letos oba obhajata 210. obletnico rojstva. Na povezavo teh dveh velikih Slovencev je na Slomškovo nedeljo letos septembra na Ponikvi spomnil tudi mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger. „Oba sta velikana slovenskega naroda. Edinstveni kulturno ustvarjalni osebnosti. Dva orjaka, ki sta se neizbrisno zapisala v našo zgodovino. Prešeren kot naš največji pesnik in literat, Slomšek pa kot duhovnik, škof, oznanjevalec evangelija, prvi blaženi in prepričani smo tudi prvi svetnik, oba pa kot buditelja narodne zavesti in ljubitelja svojega ljudstva,“ je povedal nadškof Kramberger.

Franceta Prešerna nam je v programu pomagal približati Pavle Ravnohrib, ki je našega poeta pred leti upodobil v filmu. „Prešeren, čeprav je živel zelo revno življenje, ni nikoli sprejel pravde v kateri bi ščitil človeka, ki je bil kriv. On nikoli ni to počel zaradi denarja. Če sedaj pogledamo trenutno slovensko situacijo, da najboljši pravniki ščitijo največje kriminalce, tiste, ki ropajo to deželo. Pri Prešernu tega ni bilo,“ je poudaril Ravnohrib.

Kratek življenjepis

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Sprva je nameraval biti duhovnik, da bi ustregel materi; po liceju pa se je odločil za študij prava na Dunaju.

Po diplomi je bil odvetnik v Ljubljani in nazadnje v Kranju, kjer je 8. februarja 1849 umrl. Pesmi je začel pisati v zrelih letih in jih objavljal v Kranjski Čbelici. V slovensko pesništvo je začel uvajati romanske oblike, kot so sonet, tercina, stanca, triolet in glosa.Vrh miselne lirike je dosegel v Sonetih nesreče, sledile so Gazele, v Sonetnem vencu pa je uspešno spojil ljubezensko temo z nacionalno idejo. Leta 1844 je napisal Zdravljica. Kitica te pesmi, ki se začenja z »Žive naj vsi naródi«, je od 25. junija 1991 naša državna himna. Prešernove Poezije so izšle leta 1846. Že deset let pred tem je izšel njegov Krst pri Savici. Prešernovo pesniško delo obsega različne zvrsti lirskega in epskega pesništva ter pomeni prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenske poezije.

Slovenija
Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.