Matjaž Merljak
Marko Zupan
Petra Stopar

Prešeren in Slomšek - Velikana slovenskega naroda

03.12.2010, 11:47

Številne kulturne ustanove po državi so na rojstni dan pesnika Franceta Prešerna odprla svoja vrata. Tako si je mogoče brezplačno ogledati številne razstave.

France Prešeren je bil sodobnik blaženega škofa Antona Martina Slomška, tako letos oba obhajata 210. obletnico rojstva. Na povezavo teh dveh velikih Slovencev je na Slomškovo nedeljo letos septembra na Ponikvi spomnil tudi mariborski nadškof metropolit Franc Kramberger. „Oba sta velikana slovenskega naroda. Edinstveni kulturno ustvarjalni osebnosti. Dva orjaka, ki sta se neizbrisno zapisala v našo zgodovino. Prešeren kot naš največji pesnik in literat, Slomšek pa kot duhovnik, škof, oznanjevalec evangelija, prvi blaženi in prepričani smo tudi prvi svetnik, oba pa kot buditelja narodne zavesti in ljubitelja svojega ljudstva,“ je povedal nadškof Kramberger.

Franceta Prešerna nam je v programu pomagal približati Pavle Ravnohrib, ki je našega poeta pred leti upodobil v filmu. „Prešeren, čeprav je živel zelo revno življenje, ni nikoli sprejel pravde v kateri bi ščitil človeka, ki je bil kriv. On nikoli ni to počel zaradi denarja. Če sedaj pogledamo trenutno slovensko situacijo, da najboljši pravniki ščitijo največje kriminalce, tiste, ki ropajo to deželo. Pri Prešernu tega ni bilo,“ je poudaril Ravnohrib.

Kratek življenjepis

France Prešeren se je rodil 3. decembra 1800 v Vrbi na Gorenjskem. Sprva je nameraval biti duhovnik, da bi ustregel materi; po liceju pa se je odločil za študij prava na Dunaju.

Po diplomi je bil odvetnik v Ljubljani in nazadnje v Kranju, kjer je 8. februarja 1849 umrl. Pesmi je začel pisati v zrelih letih in jih objavljal v Kranjski Čbelici. V slovensko pesništvo je začel uvajati romanske oblike, kot so sonet, tercina, stanca, triolet in glosa.Vrh miselne lirike je dosegel v Sonetih nesreče, sledile so Gazele, v Sonetnem vencu pa je uspešno spojil ljubezensko temo z nacionalno idejo. Leta 1844 je napisal Zdravljica. Kitica te pesmi, ki se začenja z »Žive naj vsi naródi«, je od 25. junija 1991 naša državna himna. Prešernove Poezije so izšle leta 1846. Že deset let pred tem je izšel njegov Krst pri Savici. Prešernovo pesniško delo obsega različne zvrsti lirskega in epskega pesništva ter pomeni prvi vzpon in doslej najvišji dosežek slovenske poezije.

Miran Videtič (photo: Rok Mihevc) Miran Videtič (photo: Rok Mihevc)

Ali mediji vodijo državo?

V zaspanem času dopustov se dogajajo pomembne spremembe v medijskih vrstah. Tako je z mesta v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje odstopil Dragan Barbutovski. Po vsej verjetnosti ga bo ...