Podpora Obame gradnji mošeje v bližini 'točke nič' poglablja razdeljenost v Ameriki

Svet | 01.09.2010, 10:00 Marta Jerebič

„Kot državljan in kot predsednik menim, da imajo muslimani enako pravico do izražanja svoje vere kot kdor koli drug v tej državi.“ S temi besedami se je ameriški predsednik Barack Obama prvič vključil v vse bolj razgreto razpravo o gradnji mošeje v bližini prizorišča terorističnih napadov v New Yorku.

„Kot državljan in kot predsednik menim, da imajo muslimani enako pravico do izražanja svoje vere kot kdor koli drug v tej državi.“ S temi besedami se je ameriški predsednik Barack Obama prvič vključil v vse bolj razgreto razpravo o gradnji mošeje v bližini prizorišča terorističnih napadov v New Yorku.

Kot je dodal, pravica do verskega izražanja pomeni, da se lahko na zasebni posesti v spodnjem Manhattanu gradi verski objekt skladno s krajevnimi zakoni in predpisi. „To je Amerika in naša zaveza verski svobodi ne sme biti omajana,“ je bil jasen Obama, ki si je že na začetku predsedovanja kot eno prednostnih nalog v zunanji politiki zastavil izboljšanje odnosov med ZDA in islamskimi državami.

V začetku avgusta so mestne oblasti v New Yorku odpravile še zadnje ovire za gradnjo islamskega kulturnega središča, v katerem je predvidena tudi molilnica. Objekt bo stal le dve ulici stran od “točke nič”, kot pravijo mestu, kjer sta nekoč stali stolpnici Svetovnega trgovinskega centra, ki sta se zrušili po napadu 11. septembra 2001.

Gradnjo islamskega centra podpirajo newyorški župan Michael Bloomberg in mnoge verske organizacije, številni svojci žrtev terorističnega napada pa so medtem sprožili kampanjo, da bi to preprečili. Menijo namreč, da gre za provokacijo in izdajo spomina na žrtve, ki jih je v imenu islama povzročila teroristična organizacija al Kaida. Vendar ameriški predsednik vse nasprotnike spominja, da je prvi člen ameriške ustave vzpostavil pravico do veroizpovedi in ob tem pozval k verski strpnosti.

Nekateri politični analitiki poudarjajo, da ne gre za vprašanje pravice do izražanja vere, ampak za presojo, ali takšen objekt resnično sodi v bližino “točke nič”. Obama je po njihovem s svojimi izjavami nenamerno pokazal, da gre za dve popolnoma različni stvari. Če bi bila namreč gradnja mošeje le stvar skupne obveze spoštovanja verske svobode in bi bilo resnično sporno samo to, bi bolj odločno zavzel svoje stališče. A gotovo se ameriški predsednik tudi sam zaveda, da ne gre za vprašanje ustavnega načela, ampak za vprašanje primernosti lokacije islamskega verskega objekta.

Ni torej popolnoma jasno, kaj želi doseči ameriški predsednik, ko se podaja v te vode. Noben resen Američan namreč ne postavlja pod vprašaj verske svobode, zato je njegovo poudarjanje tega načela pravzaprav brezpredmetno. Če pa je hotel podpreti medversko sožitje in miritev medverskih napetosti, potem je zagotovo ustrelil v prazno. Američani so po 11. septembru v svoji miselni drži kljub vsemu ostali pošteni do muslimanov. Razen osemljenih primerov ni bilo zaznati posebne nestrpnosti do njih, pa tudi Bush se je vedno trudil za razlikovanje med islamom in al-kajdovsko interpretacijo islama. Toda ravno zato, ker so tisti, ki so izvedli teroristični napad, to storili v imenu islama, in zato, ker je imam, ki naj bi vodil novo islamsko središče na Manhattanu, izjavil, da so ZDA “sokrive” za napad, je dvom o primernosti lokacije upravičen. Če bo center zrasel tam, kjer je predviden, utegne to za mnoge predstavljati dolgoročen povod za naraščanje in poglabljanje negativnega razpoloženja do muslimanov vsaj v New Yorku, če ne že povsod po Ameriki.

Kljub izredno pomembnem ustavnem načelu o verski svobodi je preudarnost kot ena izmed štirih poglavitnih vrlin med najpomembnejšimi lastnostmi, ki naj bi jo imeli politični voditelji. Preudarnost med drugim pomeni sposobnost predvideti posledice nečigaršnjih besed in dejanj. Mnenje nekaterih analitikov je, da sta predsednik Obama in newyorški župan Bloomberg oškodovala ravno to, za kar se zavzemata: versko svobodo. S tem, ko sta dejansko posredno podprla imamova prizadevanja za izgradnjo islamskega centra ravno na lokaciji v bližini podrtih stolpnic in skušala zadevo preusmeriti v lažno debato o verski svobodi, sta pravzaprav poglobila razdeljenost v Ameriki na nepotreben in škodljiv način.