Pred nami dan, posvečen materam

Slovenija | 24.03.2010, 13:18 Petra Stopar

25. marec je dan, posvečen vsem materam. V Sloveniji je žensk z izkušnjo materinstva vse več, ocenjuje Državni statistični urad (SURS). Pred dobrimi sto leti ni imelo otrok okrog 20 odstotkov žensk, danes pa je takih približno 7 odstotkov. Vsako leto vsaka deseta mama rodi že tretjega otroka. Med najstnicami oz. dekleti, ki so se rodila v samostojni Sloveniji, pa je 61 mamic.

V različnih časovnih obdobjih so se spreminjali čas zanositve in odločitve o številu otrok. Na podlagi družbenih sprememb se je močno spremenila ne le vloga žensk, pač pa tudi vloga mater. Še pred 50 leti več kot polovica mater v Sloveniji ni bila zaposlena – skrbele so za dom, družino in gospodinjstvo. Danes je delež zaposlenih med slovenskimi materami večji od povprečja v Evropski uniji. Kljub temu pa še vedno nosijo glavnino bremena gospodinjskega dela, ocenjuje SURS.

Ena mati rodi manj otrok, veča pa se število mater

Po podatkih urada je v Sloveniji za zadnjih 150 let značilno zniževanje števila otrok, obenem pa povečevanje števila žensk, ki postajajo matere. Rojeva se torej vedno manj otrok, medtem ko izkušnjo materinstva doživlja vedno več žensk. Tako so med ženskami, ki so jih zajeli s popisom v letu 2002, našteli 632.000 mater in te so skupaj rodile 1,33 milijona otrok. To pomeni, da je vsaka izmed teh mater rodila v povprečju „malo več kot“ dva otroka. Med ženskami, ki so rojevale zadnjih 35 let, je vsako leto približno vsaka druga rodila prvič. Delež žensk, ki v posameznem letu prvič doživljajo materinstvo, je od začetka sedemdesetih bolj ali manj nespremenjen in se giblje okoli 50 odstotkov. Ker pa število rojstev upada, je število „novopečenih“ mamic vsako leto nižje: leta 1972 jih je bilo 14.000, leta 2008 pa 10.800.

Le še 7 odstotkov žensk brez otrok

Ženske, ki so starejše od 42 let, se v Sloveniji po podatkih statističnega urada le še redko odločijo za otroka, saj se je končala tudi njihova rodna doba. Demografska raziskovanja kažejo, da se je rodnostno vedenje žensk precej spremenilo. Med ženskami, ki so bile rojene ob koncu 19. stoletja, naj bi bilo takih, ki niso nikoli rodile približno 20 odstotkov, medtem ko so druge ženske pogosto imele celo 15 ali več otrok. Tudi med generacijami, rojenimi takoj na začetku 20. stoletja, vsaka peta ženska ni nikoli rodila. Veliko jih je namreč ostalo neporočenih, porod pa je bil takrat tako za preživetje matere kot otroka tvegan dogodek. Delež žensk, ki so rodile, se je večal z vsako naslednjo generacijo, hkrati pa se je manjšalo število rojenih otrok s strani ene matere. Med generacijami po drugi svetovni vojni se je delež žensk, ki niso nikoli rodile, ustalil pri 7 odstotkih in se – vsaj za zdaj – ne povečuje, pišejo v uradu.

Vsako leto vsaka deseta mama rodi tretjega otroka

SURS še ugotavlja, da se je med ženskami, rojenimi do začetka šestdesetih let 20. stoletja, izrazito povečal delež mater z dvema otrokoma. Med ženskami, ki rojevajo po letu 1970, pa je vsako leto približno 10 ostotkov takih, ki rodijo tretjega otroka. Ta delež se do danes ni bistveno spremenil. V samostojni Sloveniji se je do konca leta 2008 rodilo 328.500 otrok, od tega 160.000 deklic. Prve „poosamosvojitvene“ generacije so torej že stopile v svojo rodno dobo, a so med temi najstnicami le redke postale že mamice, izhaja iz podatkov statističnega urada.