Jeruzalem: sveto in nemirno mesto

Svet | 11.05.2021, 14:51 Marcel Krek

Zadnje dni spremljamo stopnjevanje napetosti med Izraelom in Palestinci v mestu Jeruzalem, pri čemer so bili številni ranjeni, nekaj pa jih je v valu nasilja celo izgubilo življenje. Od kod tako sovraštvo in nasilje v mestu molitve?

Nasilje je izbruhnilo na Tempeljskem griču, ki je sveti kraj tako za jude kot za muslimane. Tempeljski grič se namreč dviga nad nekdanjo ploščadjo Salomonovega templja, ki so ga Rimljani porušili leta 70 po Kr., do danes pa je tam od njega ostal samo še en zid, Zid objokovanja, kamor se k molitvam zgrinjajo judje z vsega Izraela, nad zidom pa je kraj, od koder naj bi se prerok Mohamed dvignil v nebo. Zaradi tega je ta kraj za Meko in Medino tretji najsvetejši kraj za muslimane, ki se jih je tam na zadnji petek muslimanskega svetega meseca ramazana pred mošejo Al Aksa zbralo na tisoče.

»Na prvi pogled se zdi, kot da se ves ta bližnjevzhodni klopčič, ki svoj popek pogosto najde prav v Jeruzalemu, razpleta, a po drugi strani lahko trdimo, da se le še bolj zapleta. Brez pogajanj in pritiskov, tudi iz zunanjega sveta, možnosti, da bi se stvari v bližnji prihodnosti razrešile, ne vidim.« - dr. Renato Podbersič

Nemiri so se začeli v petek zvečer, ko je bilo v spopadih med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami poškodovanih več kot 200 ljudi. Izgredi so se nadaljevali čez celoten konec tedna, vrelišče pa je bilo doseženo včeraj, ko je islamistično gibanje Hamas, ki nadzira Gazo, proti Jeruzalemu izstrelilo sedem raket. Po podatkih izraelske vojske je sicer dve od njih prestregel sistem zračne obrambe, tri pa so padle na nenaseljena območja. Izrael je v odgovor sprožil letalske napade na Gazo, pri čemer je umrlo dvajset ljudi, po poročanju tudi otroci. Zgodovinar dr. Renato Podbersič z univerze v Novi Gorici, ki pogosto spremlja slovenske romarje v sveti deželi, na dogodke v mestu gleda z zaskrbljenostjo: »Namreč po nastanku države Izrael leta 1948, je bil Jeruzalem razdeljen na vzhodni in zahodni del. Tega je upravljal Izrael, vzhodnega pa Jordanija. To pa se je spremenilo po junijski vojni, kar te dni še posebej obeležujejo predvsem izraelski nacionalisti.« Leta 1967 si je namreč Izrael priključil tudi vzhodni del, kar pa je v nasprotju z mednarodnim pravom. Izrael je ta del mesta začel načrtno naseljevati z judovskim prebivalstvom, pri tem pa izseljevati muslimansko skupnost, tudi v četrti Šejk Džara, kjer so izbruhnile zadnje demonstracije. Pa je nemirom videti konec? »Na prvi pogled se zdi, kot da se ves ta bližnjevzhodni klopčič, ki svoj popek pogosto najde prav v Jeruzalemu, razpleta, a po drugi strani lahko trdimo, da se le še bolj zapleta. Brez pogajanj in pritiskov, tudi iz zunanjega sveta, možnosti, da bi se stvari v bližnji prihodnosti razrešile, ne vidim,« meni dr. Podbersič.

K umirjanju napetosti so med drugim že pozvali v Washingtonu, Londonu, Parizu in Berlinu pa tudi v Moskvi.