Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
Frančiškani, zbrani na generalnem kapitlju v Assisiu, so včeraj zapustili sejno dvorano in se odpeljali v Rim, kjer jih je v zasebni avdienci sprejel papež Frančišek. Predstavili so mu dosedanje delo kapitlja, papež pa jim je v priložnostnem nagovoru priporočil, naj ohranijo majhnost, bratstvo, blagost, ponižnost in uboštvo. Po zgledu svojega ustanovitelja naj bodo prinašalci usmiljenja, sprave in miru.
Kot smo že poročali so Irci na referendumu z veliko večino podprli zakonsko zvezo dveh istospolnih partnerjev. 62 odstotkov volivcev je namreč glasovalo za redifinicijo zakonske zveze. Irska je prva država, ki je do te spremembe prišla po referendumski poti. Sklepanje istospolnih zakonskih zvez je sicer doslej zakonsko dopustno v 19 državah. Po besedah dublinskega nadškofa Diarmuida Martina izid referenduma jasno kaže na občuten prepad med katoliško Cerkvijo in irsko družbo. Kot je dejal v nedeljskem pogovoru za spletni portal Vatican Insider, pa je to nedvomno znamenje za kulturno revolucijo.
Na generalnem kapitlju reda manjših bratov v Assisiu je bil za vrhovnega predstojnika frančiškanov znova izvoljen brat Michael Perry. Red je vodil od leta 2013, ko je bil dotedanji general brat Jose Carballo imenovan za tajnika Kongregacije za redovnike. Brat Michael Perry, ki je v minulih dneh večkrat nastopil na kapitlju, je sobrate med drugim opozoril, da morajo tesneje sodelovati med seboj, temelj te edinosti pa mora biti Kristus. Novi vrhovni predstojnik frančiškanov bo v soboto dobil še svoje svetovalce.
Minule dneve so v veliki meri zaznamovali spomini na dneve, ki so pred sedemdesetimi leti večjemu delu Evrope prinesli svobodo, nekaterim narodom pa nadaljevanje tiranije. Vrstile so se spominske slovesnosti od proslav in pietetnih dogodkov do razstav in koncertov. Dobili smo novi ministrici za šolstvo in za obrambo. Vlada je predstavila dokument o tem, katera podjetja in kakšen delež v njih naj bi obdržala država. Zdravniki so sklenili, da bodo spet stavkali, tradicionalna družina pa je bila znova predmet napada z leve. Spomini na konec vojne in žrtve, ki jih je zahtevala, so odmevali tudi v kulturi. Sredi tedna smo dobili etapnega zmagovalca na dirki po Italiji.
Rojstvo in smrt sta nekaj naravnega, kar pa v primeru smrti ne velja za čas vojne, različnih prevratov in revolucij. Takrat o življenju oziroma nasilni smrti odločajo krutost, sovraštvo in maščevanje. Tudi okoliščine umiranja so zelo različne in pogosto zabrisane, zato po vsaki vojni preštevamo žrtve. V Sloveniji sedemdeset let po koncu druge svetovne vojne še ne poznamo dokončnega števila, smo pa precej blizu. Inštitut za novejšo zgodovino že vrsto let načrtno zbira podatke o tem. Po podatkih, ki so bili obnovljeni pred nekaj tedni, je vojna terjala 99.717 življenj. V studiu smo gostili zgodovinarko dr. Vido Deželak Barič, ki od leta 2007 vodi projekt "Žrtve druge svetovne vojne in neposredno po njej" na omenjenem inštitutu. Povedala nam je, kako so prišli do teh številk in do kakšnih spoznanj je prišla v letih iskanja sledi za temi žrtvami.