Tone Gorjup
Tone Gorjup je novinar na Radiu Ognjišče.
V Spodnjih Gameljnah v župniji Šmartno pod Šmarno goro se je na današnji dan leta 1945 rodil nadškof Alojz Uran. Ob njegovi sedemdesetletnici smo ga radijski sodelavci presenetili v njegovi tržaški pristavi pri šolskih sestrah, kjer se razdaja rojakom onstran meje. Vesel in nasmejan nas je sprejel in se skupaj s sestrami, nami in rednimi obiskovalci maš v samostanski kapeli Bogu zahvalil za dar življenja, za svojo mamo in prosil blagoslova za naprej.
„Danes pokopavamo svetnika“, je dejal kardinal Franc Rode, takrat še v vlogi ljubljanskega nadškofa, ko je imel 24. oktobra 2003 nagovor ob krsti profesorja Antona Strleta v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Njegova zemeljska pot se je začela na god sv. Neže, 21. januarja 1915 v Osredku v župniji Sv. Vid nad Cerknico. Sto let po svojem rojstvu postaja Anton Strle kažipot k Bogu; v pripravi je postopek za njegovo beatifikacijo. Njegovemu stoletnemu jubileju so bili posvečeni tudi Brezjanski pogovori 2015, ki so osvetliti svetniški lik Antona Strleta, spominjajo se ga tudi v župniji Ljubljana - Sv. Trojica, kjer je bil desetletja duhovni pomočnik.
Predsednik države Borut Pahor je v predsedniški palači na Erjavčevi v Ljubljani sprejel udeležence ustanovnega sestanka koalicije Demos, ki je imela ključno vlogo pri osamosvojitvi Slovenije in nastanku samostojne države. Povabilu se je odzvala velika večina še živečih udeležencev ustanovnega sestanka Demosa pred četrt stoletja.
Slovenski skladatelj češkega rodu Anton Foerster nam je mnogim znan kot prenovitelj slovenske cerkvene glasbe v duhu cecilijanstva, nekaterim še bolj po operi Gorenjski slavček ali pesmi Po jezeru bliz' Triglava. Malokdo pa ve, da je bil odličen pianist tudi njegov sin Antonin Foerster. Dokaj mlad je umrl, 9. januarja 1915, pred sto leti, v Trstu.
Mineva petdeset let od smrti enega najvplivnejših anglo-ameriških pesnikov 20. stoletja Thomasa Stearnsa Eliota. Pozornost je pritegnil s pesnitvijo Pusta dežela, svetovno slavo pa z dramo Umor v katedrali. Njegovi eseji o krščanstvu in kulturi so med drugim meditacija o vrednotah, na katerih temelji Evropa in brez katerih verjetno ne bo obstala: „Ne verjamem, da bi lahko evropska kultura preživela popolno izginotje krščanske vere.“