Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Dan zemlje obeležujemo dvaindvajsetega aprila. To je dan, ko se spomnimo vseh okoljskih problematik in tehtamo investicije, s katerimi želimo oplemenititi ali morda še dodatno osiromašiti naš planet. Hitra potrošnja ima visoko ceno. Toda, vedno več vemo in znamo, stvari se hitro spreminjajo. Govorimo o krožnem gospodarstvu, za njegovo vpeljevanje pa potrebujemo čas. Vsekakor smo odprli Pandorino skrinjico in nekatere stvari so ušle izpod nadzora.
O pomenu knjige moramo neprestano govoriti in še bolj poudarjati njen pomen, posebej potencialnemu bralcu, otroku, za katerega je zelo dragoceno, če se seznanja najprej s slikanicami, knjigami, preden se z ekrani. Rečeno je bilo, s prihodom digitalizacije bo knjiga prešla. Kje smo z bralno kulturo? Pogovarjali smo se z Majo Jug Hartman, urednico in ustanoviteljico Založbe Hart, pri kateri je lani izšla na več kot sedemsto straneh in v štirih knjigah obsežna zbirka o gastronomiji Slovenije.
V studio smo jo povabili na pogovor prvenstveno zaradi skladb, ki jih je poslala uredništvu. Pozneje pa o njej izvedeli še veliko zanimivega, je mati, žena, s srčno željo peti in ustvarjati glasbo. Po izobrazbi je doktorica veterinarske medicine, pozneje pa je v želji razširiti svoje znanje na področju ohranjanja zdravja in vanj vstopiti celostno, pridobila naziv licencirana bioresonančna terapevtka pri Ministrstvu za zdravje. To je bil, pravi, eden njenih najtežjih izpitov v življenju.
Na veliko soboto smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki bo letos oktobra praznoval petinsedemdeseti rojstni dan. Slovenist in romanist, lektor v različnih gledališčih, nekdanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, upokojeni profesor na Akademiji za gledališče, radio in televizijo ter na Teološki fakulteti, ki je še do pred nekaj leti vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji, Celjsko Mohorjevo in bil tudi dolgoletni predsednik Društva hemofilikov Slovenije, saj s to boleznijo sobiva že vse življenje.
Kaj, ko bi se letos barvanja pirhov lotili nekoliko drugače? Velike noči si brez pirhov ne moremo predstavljati. Velikonočni pirh simbolizira vstajenje, vnovično stvarjenje, upanje, tudi kapljo Kristusove krvi. Za pirh se v Sloveniji uporabljajo številni izrazi med njimi tudi velikonočno jajce, pisanica in pisanka.