Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Na veliko soboto smo se pogovarjali z Jožetom Faganelom, ki bo letos oktobra praznoval petinsedemdeseti rojstni dan. Slovenist in romanist, lektor v različnih gledališčih, nekdanji sodelavec Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, upokojeni profesor na Akademiji za gledališče, radio in televizijo ter na Teološki fakulteti, ki je še do pred nekaj leti vodil najstarejšo knjižno založbo v Sloveniji, Celjsko Mohorjevo in bil tudi dolgoletni predsednik Društva hemofilikov Slovenije, saj s to boleznijo sobiva že vse življenje.
Kaj, ko bi se letos barvanja pirhov lotili nekoliko drugače? Velike noči si brez pirhov ne moremo predstavljati. Velikonočni pirh simbolizira vstajenje, vnovično stvarjenje, upanje, tudi kapljo Kristusove krvi. Za pirh se v Sloveniji uporabljajo številni izrazi med njimi tudi velikonočno jajce, pisanica in pisanka.
Pogovore z Alenko Rebula v sklopu sobotnih dopoldanskih oddaj letos oblikujemo ob vsebinah povezanih s kulturo miru. Uvodoma smo sogovornico vprašali, kaj meni, da bi odgovorili naključni mimoidoči, če bi na ulicah spraševali, kaj si predstavljajo ob pojmu kultura miru? Verjetno bi ljudje rekli, da smo v kulturi miru, ko ni vojne, ko nas ne napadajo. Pozorni smo namreč bolj na zunanja dogajanja in ne toliko na naš notranji mir, kjer pa se pogosto odvijajo pravi boji in smo daleč od neke notranje pomiritve.
Kakšna bo cerkev tretjega tisočletja, razmišljamo danes, šesti dan radijskega misijona. Zahtevno vprašanje za nekoga, ki ni ne jasnovidec, ne družbeni analitik, ne ekleziolog in ne prerok. Kot zavzet kristjan in duhovnik, sicer vem odgovor, sveta in grešna bo, premalo sveta in še vedno preveč posvetna, tako kot je bila v vseh obdobjih od prve Jezusove ekipe naprej.
Posebej otrokom je prvi april zelo zanimiv, sprošča jih, ko lahko s svojo hudomušnostjo zabavajo sebe in druge. Otroci gledajo svet bolj radostno, to je namreč naravna danost ljudi, ki pa se z odraščanjem zmanjšuje. Z leti naših izkušenj postajata svet in življenje v njem vse bolj resna. Otroci pa so še nepopisan list in zato sta jim smeh in dobra volja zelo blizu.