Sašo Šketa z eno od svojih zadnjih kuharskih knjig | (foto: Rok Mihevc)
Sašo Šketa: Nikoli ne hitim, ko kuham. Kuhanje je zame umetnost.
Via positiva | 02.06.2022, 18:00 Nataša Ličen
Kuhanje v naši družbi postaja vse bolj umetnost. Kuhanje je kot teater, pravi Sašo, več plasti ima in za vsakogar se najde določen pristop. Sašo Šketa ustvarja recepte, je kulinarični vplivnež znan po okusnih in enostavnih receptih, ki jih že več kot dvanajst let beleži na spletnih straneh, izdaja tudi kuharske knjige, lani sta izšli o veganski kuhinji in o enostavnih, a kakovostnih jedeh. Svojo kuhalnico vrti tudi v televizijskih oddajah, sodeluje z več domačimi in tudi mednarodnimi podjetji, redno snema video posnetke v kulinaričem studiu, kar je posebna zgodba, ti dosegajo do dvajset tisoč ogledov.
Skratka, oddaja »Via positiva« s Sašom Šketom je bila dišeča, okusna, za »oblizniti vse prste«.
»Zelo rad raziskujem različne kulinarike sveta, moja prva naloga ob obisku nove dežele je, da najprej raziščem lokalno kulinariko, včasih celo obiščem kakšen kuharski tečaj. Sem ustvarjalen človek. Jemo tudi z očmi in je pomembno, kako jed predstavimo na krožniku.«
Hrana je zdravilo, če pravilno pristopimo do nje.
»Moja prva knjiga je bila na tematiko presnih sladic, ki ne vsebujejo sestavin živalskega izvora in tudi niso toplotno obdelane, to je bil poseben izziv. Z drugo knjigo sem raziskoval prav tako sladice, toda kako jih pripraviti brez sladkorja in ogljikovih hidratov.«
Omejitve me pripeljejo do večje kreativnosti.
»Tretja knjiga pa je bila o pitah. Prve tri knjige so bile začetki, bolj brošure, z manj stranmi. Zadnji knjigi pa sta izšli lansko leto, prva z naslovom »Repa in krompir« z osrednjo temo slovenskih klasičnih jedi v rastlinski različici. V svetu je vse več izzivov z okoljem in želel sem pripraviti jedi iz lokalnih sestavin, v receptih ni avokada, ne kokosa in podobnega. To je bil moj cilj. Pokazali smo, da z repo, kolerabo, s stvarmi, ki jih imamo na slovenskih vrtovih in njivah, lahko pripravimo vrhunske jedi. Ljudje so knjigo zelo dobro sprejeli.«
»Vsaka dieta ni za vsakogar, kar nekomu koristi, morda drugemu ne bo. Naj vsak najde tisto, kar mu najbolj ustreza, to je najbolj pomembno. Pred dvajsetimi leti sem se med vožnjo v avtu odločil za vegetarijanstvo, moj razlog je bil sočutje do živali. Čeprav pripravljam tudi mesne jedi, se razume. Moja družina jih ima rada, sam pa se vdržim. Presno recimo pa mi ne ustreza, ko sem se preizkušal v tem, sem pogrešal tople jedi. V sebi sem zaznal nek nemir, kot bi mi nekaj manjkalo. Rad imam prekuhano, toplo, tako se jaz najbolje počutim. Do hrane pristopam tudi čustveno. To pomeni, rad dobro jed in sploh rad jem, če mi kdaj kaj zadiši, pa vem, da tisto morda ni najbolje, kot recimo čokolada, jo vseeno občasno z veseljem in rad pojem. Treba si je včasih privoščiti tudi kaj za dušo. V tem pomenu sem mislil, da imam do hrane čustveni pristop."
Repa in krompir, klasične slovenske jedi kuharskega vplivneža Saše Šketa v rastlinski preobleki.
Kaj pripraviti med tednom za kosilo, da bo všeč vsem, da ne bomo porabili veliko časa in bomo lahko kuhali skupaj? Tudi tega izziva se je lotil Sašo Šketa, nastala je kuharska knjiga »Dobra hitra hrana«, dvainosemdeset receptov z rešitvami za dobro in pestro ter hitro pripravo. "Enostavno, dostopno. Odpadkov naj bo v kuhinji čim manj ali nič. Sam prisegam na začimbe. Opažam, da nismo dovolj pogumni pri njihovi uporabi. Ob mizi se srečujemo, se imamo fajn."
Največ navdiha za nove recepte pride iz potovanj.
"Imam tudi ogromno kuharskih knjig, celo na zalogo lahko rečem, saj nekaterih še nisem uspel niti prelistati. Na moji kuharski poti sem spoznal veliko čudovitih ljudi, mnogo je še stvari, ki jih ne poznam in še ne znam. Dogajajo se občasno tudi kulinarični dopusti, seveda, zato ideje, ki pridejo z navdihom, takoj zapišem. So le ideje, še ne preizkušene, ali kombinacije, ki čakajo na svoj čas. Pet let se zdaj profesionalno ukvarjamo v kulinaričnem studiu z razvojem novih jedi, receptur, ki gredo po vsem svetu. Kulinarično vplivništvo je v razcvetu. Mi smo začeli drugače, z videoprodukcijo za večja podjetja. To je bil naš povod. Delava skupaj z ženo, kar je za najin odnos dobro, imava pa še več zunanjih rednih sodelavcev. Vsako leto posnamemo približno stopetdeset videov. Vsak recept se pripravi večkrat, vsaj dvakrat ali trikrat. Naš cilj je ljudem olajšati proces kuhanja, ki pa bo čim bolj pester in uravnotežen. Jeseni bo izšla še ena knjiga, s tedenskimi jedilniki, izšla bo pri Mohorjevi založbi.
