Dr. Gregor Dolinar: Brez električne energije smo slepi, mrzli, ničesar ne moremo.

Via positiva | 09.06.2022, 18:00 Nataša Ličen

Elektrotehnika je področje, ki nas vodi v prihodnost. V studio smo na pogovor povabili strokovnjaka, ki se v teh vodah odlično znajde, matematika, vodjo Laboratorija za uporabno matematiko in statistiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je od leta 2017 tudi dekan.

Dostopnost do svetovnega spleta je osnovni pogoj za normalno delovanje sodobne družbe. Drugo področje je robotizacija, ko namesto nas roboti opravijo veliko nevarnih, zdravju škodljivih procesov.

Fakulteta inovacij – zelo je odmevala rekorderka sončnih celic

»Pri energetski neodvisnosti, ki se je tudi zaradi vojne v Ukrajini zelo pospešila, igra veliko vlogo fotovoltaika, tu bo država morala sprejeti odločitev glede Nuklearne elektrarne. Slovenija je pred velikimi izzivi glede električne samozadostnosti in bo treba precej delati na tem. Na fakulteti velja izredno pomembno stališče med našimi raziskovalci, da je treba sodelovati z okoljem, z industrijo. Da gre čim hitreje novo znanje, ki nastaja na fakulteti, v gospodarstvo in tu smo zelo uspešni. Do veliko inovacij pride preko sodelovanja s podjetji, zelo odmevna je bila rekordna sončna celica, ki je nastala v enem od naših laboratorijev", je v oddaji Via positiva povedal dr. Gregor Dolinar.

Izbrati poklicno pot

»Na Fakulteti za elektrotehniko si želimo, da bi se več dijakinj in dijakov odločalo za študij pri nas. Zakaj? Razlog je preprost. Družba potrebuje poklice, profile na področju elektrotehnike, tehnike. Smo v času digitalizacije, zelenega prehoda in podobno, to so pojmi, ki bodo potrebovali takšna znanja. Trudimo se predstaviti vsa različna področja, ki jih dandanes pokriva elektrotehnika, robotika, avtomatika, biomedicinska tehnika, poklici s področij informacijskih tehnologij, široka in zanimiva področja, ki jih vsaj nekateri mladi ne poznajo dovolj. Tehniški pouk v osnovni in srednji šoli je priložnost, da se ga še nadgradi in na tem delamo. Povsod je računalništvo in programiranje, tudi v naših študijskih programih elektrotehnike.«

Programi prihodnosti

»Na naši fakulteti se ukvarjamo s fotovoltaiko, z električnimi vozili, z optiko in še bi lahko našteval. Imamo tudi smer biomedicinska tehnika, ki je močno povezana z zdravstvom. Raziskovalci v laboratoriju za biomedicinsko tehniko, biokebernetiko se ukvarjajo z elektroporacijo, ko s pomočjo elektriko zdravimo raka, ali sodelujemo pri zdravljenju določenih okvar na srcu. Zelo široka področja, za katera upamo, da jih bodo dijaki spoznali in se odločali za študij.«

Organiziramo izjemno uspešno poletno šolo, kjer mladi delajo z vrhunsko opremo in se seznanjajo z zanimivostmi elektrotehnike.

Poklic je zanimiv za dekleta kot fante. Ko se mladi konec srednje šole odločajo za poklic so iz vseh strani zbombandirani s polno informacijami, na spletu je vse mogoče, pa vendar je odločitev težka. Komu zaupati, kam se obrniti, kaj je tisto, kar pretehta za eno od najpomembnejših odločitev. Mladi se tu, se mi zdi, včasih preveč impulzivno odločajo. Ne pogledajo malo naprej, to so leta, ko si vsak misli, da je najpametnejši. Potrebne je kar nekaj starševske modrosti, da skušamo na primeren način predstaviti pozitivno kot morebitne negativne plati posamezne odločitve. Končna izbira je tako ali tako na strani mladostnikov, ki so po eni strani že odrasli, po drugi strani pa potrebujejo še veliko podpore.«

Gostovanja na tujih univerzah

»Raziskovalno delo, ki ni vpeto v mednarodno okolje, ne more dati dobrih rezultatov. Človeški stik, ko si z nekom v prostoru, ko razpravljaš na štiri oči, rešuješ probleme, je veliko bolj produktivno in da boljše rezultate. Lahko se pohvalimo, da imamo glede matematike v Sloveniji dobre rezulteta. Dejstvo je, da Združene države Amerike uspejo privabiti toliko odličnih raziskovalcev iz vsega sveta in jih pritegniti z dobrimi službami, zato imajo posledično tudi odlične rezultate.«

Vas zanima, kakšen podvig je uspel našemu sogovorniku?

Dr. Gregor Dolinar je pred nekaj meseci postal predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije

»Gore me spremljajo vse življenje, kot gimnazijec sem se začel ukvarjati z alpinizmom, se pozneje pridružil gorski reševalni službi. Število nesreč v gorah se povečuje, reševalci so vse bolj obremenjeni, tu moram povedati, da odlično sodelujemo z Upravo RS za zaščito in reševanje. Običajno gremo na pomoč v težkih razmerah in slabem vremenu. Pri obiskovalcih opažamo vse boljšo opremo, problem je, ker so gore tako zelo različne, v lepem, sončnem vremenu se lahko s telovadnimi copatami po lepi poti povpnemo zelo visoko, če pa se vreme spremeni ali pa še v poznem poletju v kotu skalnate poti ostane še kakšna zaplata snega, pa lahko postane nevarno. Pred potjo v gore se je treba zavedati nevarnosti konkretne poti, ki jo izberemo, velikokrat precenimo svojo kondicijo. Bodimo previdni, treba se je poznati in poznati pot, po kateri se odpravimo.«