Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Pred nami so prosti tedni, počitnice, ko bo več druženja in zabav, na katerih se bo morda uporabljalo tudi droge. Če se odločimo za odhod na zabavo, najprej poskrbimo za varen prevoz, posebej ob zaužitju alkohola ali drugih psihofizičnih substanc, da pazimo drug na drugega in se s prijatelji držimo skupaj. Če pa do težav vseeno pride, pa da se obrnemo na osebje v klubih, na varnostno ali strežno službo. Najprej je treba pomagati in se nato soočati s posledicami.
Kuhanje v naši družbi postaja vse bolj umetnost. Kuhanje je kot teater, pravi Sašo, več plasti ima in za vsakogar se najde določen pristop. Sašo Šketa ustvarja recepte, je kulinarični vplivnež znan po okusnih in enostavnih receptih, ki jih že več kot dvanajst let beleži na spletnih straneh, izdaja tudi kuharske knjige, lani sta izšli o veganski kuhinji in o enostavnih, a kakovostnih jedeh. Svojo kuhalnico vrti tudi v televizijskih oddajah, sodeluje z več domačimi in tudi mednarodnimi podjetji, redno snema video posnetke v kulinaričem studiu, kar je posebna zgodba, ti dosegajo do dvajset tisoč ogledov.
Srečala sva se dva spraševalca, z dveh različnih medijev, skupaj pred mikrofonom. Podcasti, oziroma pododdaje, so trenutno ena bolj priljubljenih oblik, v bistvu so kot pogovorne radijske oddaje, a na voljo kadarkoli. Vse več je uporabnikov podcastov. Med podcasti so tudi vsebine našega radia, ob klasičnem radijskem delu ustvarjeno ponudimo še v drugačni različici.
Družina je temelj vsega, je v pogovoru dejala Katarina, in s tem odgovorila na vprašanje o pomenu družine, ki smo ji ga zastavili pred Svetovnim dnevom družine, petnajstega maja. Psihologija, odnosi, pedagoško delo, raziskovanje mejnega, glasba, toliko je vsebin, o katerih se lahko pogovarjamo z žensko radovednega duha, iskreno, igrivo in znanstveno obenem, čeprav se v slednjem ne prepozna, pravi, in v nasmehu hudomušno doda, njeni svetovi navdiha in ustvarjalnosti so bolj nedoločni.
Umetnost gradi na mnogoterosti. Odpira. S tem nudi ogledalo, v katerem se skozi tekste, če govorimo o umetnosti v literaturi, v spremenjenih časovnih obdobjih, zagledamo v neki novi luči. To, kar ob branju vidimo, je lahko šokantno in na nek način lahko tudi boli.