Robert Božič
Andrej Jerman
Helena Križnik
Marko Verdenik iz Združenja DrogArt (foto: Rok Mihevc)
Marko Verdenik iz Združenja DrogArt | (foto: Rok Mihevc)

Marko Verdenik iz DrogArta: Nevarno je, če droge uporabljamo za blaženje stisk

03.06.2022, 13:07 Nataša Ličen

Pred nami so prosti tedni, počitnice, ko bo več druženja in zabav, na katerih se bo morda uporabljalo tudi droge. Če se odločimo za odhod na zabavo, najprej poskrbimo za varen prevoz, posebej ob zaužitju alkohola ali drugih psihofizičnih substanc, da pazimo drug na drugega in se s prijatelji držimo skupaj. Če pa do težav vseeno pride, pa da se obrnemo na osebje v klubih, na varnostno ali strežno službo. Najprej je treba pomagati in se nato soočati s posledicami.

Pri združenju DrogArt preprečujejo, zmanjšujejo negativne posledice in svetujejo


»Mlade nagovarjamo, naj se do petindvajsetega leta vzdržijo uporabe substanc, ker so možgani še v razvoju in tudi osebnost se šele kreira, zato lahko prezgodnja uporaba zaustavi ali zamegli razvoj in je potem več težav v prihodnje.«


Poznavanje meja je zelo pomembno

»Uporabniki drog so stigmatizirani, redki se o tem lahko s kom pogovarjajo. Zato se skrivajo in jim ustreza, če se o tem lahko s kom pogovorijo, takšni se pogosto ustavijo pri stojnicah, informativnih točkah, ki jih imamo na določenih druženjih. Uporaba drog vedno prinaša določeno tveganje, dobro je najprej poznati svoje meje, do kod lahko gremo, tudi pri alkoholu. Pri mladih je težava ravno ta meja, ki jo premikajo čim dlje. Važno je, da ne podležejo vrstniškemu pritisku. Naj odklonijo pijačo ali ostale substance, če jim ni do tega. Je v redu, če ne uporabimo določenih zadev.«

Stop drogam.
Stop drogam. © PixaBay

Glavni cilj naše organizacije je zmanjševanje škode na področju uporabe drog med mladimi.

"Koncept zmanjševanja škode je, če ga poenostavim, pogled zdrave kmečke pameti, kot v avtomobilu uporaba varnostnega pasu. Vemo, da nekatere stvari povzročajo tveganje, in ta tveganja skušamo zmanjšati. Droge so prepovedane, stigmatizirane, a še vedno so med mladimi in v splošni populaciji. Pred tem se ne smemo zatiskati oči. Tudi ukrep prepovedi ne deluje, mlade nagovarjamo, da če se že odločijo za uporabo, to počnejo na čimmanj tvegan način.«


Smo mokra kultura, alkohol je toleriran v naši družbi, mladi nimajo dobrega zgleda, zgodaj se srečajo z njim, videvamo močne opite pri komaj štirinajstih.

 

Nevarnost je, če se substanco uporablja za namen blaženja čustvenih stisk, to je večji problem kot če se opijemo le zaradi zabave.

Nekateri mladi so zelo odgovorni pri svojih odločitvah, je pa problematično pri drogah vedno, ko se jih uporablja za reševanje stisk. To lahko privede do poznejših resnih težav in zasvojenosti.
»O tem se je treba pogovarjati, starši in ostali odrasli ter družba sploh, morajo dati jasen signal, če ne uporabljamo drog, smo zato ravno tako »kul«. Tudi fotografira se ne ljudi, ki se morda »predozirajo«. To področje je še dokaj neurejeno."

Če mlademu rečemo, zaradi pogostega uživanja alkohola boste imeli večje težave s kožo, z aknami, bodo resno premislili, nasprotno pa jim informacija, prepogosto pitje alkohola lahko privede do ciroze jeter, ne pomeni kaj dosti.«

Pogovor z Markom Verdenikom iz Združenja DrogArt

Vsako uživanje droge s seboj prinaša posledice
Vsako uživanje droge s seboj prinaša posledice © DrogArt

»Mladih naj ne bo strah povedati, ko se jim kaj zgodi. Če imamo z njimi odprt odnos, je to zelo dobro. Mladi bodo na koncu naredili, kar bodo želeli, zato grožnje verjetno ne bodo zalegle. Podtikanja različnih substanc v kozarce se dogajajo. Kozarcev ne puščajmo kjerkoli, tudi ne pijmo iz ostalih. kozarcev, od drugih, s tem lahko zmanjšamo tveganje. Držimo svoj kozarec v rokah, imejmo ga pod nadzorom. Če se kljub vsemu kaj zgodi, naj se čim prej poišče pomoč, pristopimo k prijatelju, pokličemo prvo pomoč, reševalno službo. V vsakem primeru je takšna zadeva zelo težka s strani policije in zelo redko se najde osumljenec, zato bodimo pozorni in previdni.«

Večna je tekma med tistimi, ki substance zaznavamo in tistimi, ki jih proizvajajo

»Črni trg ni reguliran, poleg glavnih obstaja tisoče drugih psiho-aktivnih snovi. Porajajo se nove in nove oblike drog. Na DrogArtu imamo posebno storitev testiranja drog za laboratorijsko analizo, da se dejansko prepričamo iz kakšnih sestavin je določena psiho-aktivna snov, to počnemo znova le v namen zmanjševanja škodljivih posledic in smrtnih »predoziranj« Črni trg prinaša številna zdravstvena tveganja.«

Prva pomoč

»Najprej preverimo srčni utrip, ali diha, ali je nezavesten. Če diha in ima srčni utrip, a je neodziven, je prav tako treba klicati 122. Čarobnih postopkov pomoči pri »predoziranjih« z drogo ni. Pomembno je, da osebo, ki kaže prve znake opitosti, omame, peljemo na sveži zrak, v umirjen prostor, se z njim pogovarjamo in ga držimo v nekem realnem svetu. Ob alkoholiziranosti pa je pomembno, da zaspimo v bočnem položaju, s tem preprečimo morebitno zadušitev. Če se mladostnik vrne domov omamljen, takrat ni čas za moraliziranje, poskrbimo najprej za njegovo varnost, spije naj izotonično pijačo, ki tudi prepreči poznejšega večjega »mačka.«

24 ur molitve in posta za domovino bo pod geslom Naj nas poveže molitev! (photo: ARO) 24 ur molitve in posta za domovino bo pod geslom Naj nas poveže molitev! (photo: ARO)

V ŽIVO: 24 ur molitve in posta za domovino

Tudi letos, ob 31. obletnici samostojne slovenske države, Slovenci doma in po svetu vnovič ustvarjamo verigo molitve in posta za domovino, tokrat pod geslom »Naj nas poveže molitev!«. Molitev bodo ...

Družina vstopa v eno od rimskih bazilik (photo: Posnetek zaslona vabila na Svetovno srečanje družin) Družina vstopa v eno od rimskih bazilik (photo: Posnetek zaslona vabila na Svetovno srečanje družin)

Ulice Rima napolnilo družinsko veselje

V Rimu se bo nocoj začelo 10. Svetovno srečanje družin. Do nedelje bo dva tisoč predstavnikov z vsega sveta prisluhnilo pričevanjem in iskalo odgovore na sodobne izzive družine. Vodilna misel bo: ...

Prof. dr. Janez Zidar, specialist nevrologije z Natašo Ličen po oddaji na Radiu Ognjišče (photo: Rok Mihevc) Prof. dr. Janez Zidar, specialist nevrologije z Natašo Ličen po oddaji na Radiu Ognjišče (photo: Rok Mihevc)

Kaj povzroči bolezen ALS?

Vzroki za nastanek ALS niso znani, hipotez pa je več. Še pred leti se je zdelo, da je vzrok lahko en sam. Danes smo skoraj prepričani, da je vzrokov več in da jih je pri posameznem bolniku lahko ...