Nataša Ličen
Nataša Ličen je voditeljica na Radiu Ognjišče.
Ne zmagujejo najmočnejši, pač pa tisti, ki znajo sodelovati. To je resnica, neizpodbitno dejstvo. Moč sodelovanja in čut za druge, se bosta znova dokazovala v današnji dobrodelni akciji za dijake iz socialno šibkejših družin. Časi, v katerih mnogi nimajo služb, ali so njihovi dohodki nižji, nagovarjajo k odprtosti in pomoči. Manjši dohodki v nekaterih družinah prizadenejo tudi mlade, srednješolce. So zgodbe, ko dijaki ne morejo dokončati šole, ker njihovi starši ne morejo poravnati tekočih stroškov. V namen pomagati omenjenim, da bi vsi dijaki lahko dokončali šolo, ki so si jo izbrali, vse štiri katoliške gimnazije iz Vipave, Šentvida nad Ljubljano, Maribora in Želimelj vsako leto pripravijo Dan katoliških šol, v katerem predstavijo gimnazijsko življenje in delo, obšolske dejavnosti, posamezne uspehe dijakov, njihove raznolike dejavnosti, tudi odnos s profesorji, ter vzgojno in duhovno noto, po katerem zagotovo najbolj izstopajo. V čem je dodana vrednost izobraževanja v katoliških šolah, zakaj podpreti učence, ki sami ne zmorejo pokriti stroškov šolanja, da bi tudi oni lahko uspešno končali šolo, maturirali, boste slišali v celodnevnih oglašanjih, letos iz Gimnazije Želimlje, kjer nas gosti direktor Peter Polc.
Za Dijaško oddajo, prvo v marcu, smo pripravili reportažo z duhovne obnove dijakov Višje poklicne šole na avstrijskem Koroškem, kamor so nas povabili. Srečanje je bilo v Repnjah pri Ljubljani. Prvi vtis je izkazoval sproščeno, veselo dogajanje. Polno smeha in povezanosti. Skupina dijakov je ob kitari prepevala in se predajala opoldanskemu počitku. Nekateri so čas odmora izrabili za pogovor, peščica njih pa se je prijazno odzvala povabilu k pogovoru za naš Radio.
V veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica so v soboto, 28. februarja, ob prvi obletnici smrti psihoterapevta Bogdana Žorža pripravili spominski dan, oziroma simpozij. Nastopilo je več uglednih strokovnjakov, Žorževi kolegi in sodelavci. Med njimi Tomaž Flajs, ki je spregovoril o psihoterapevtski zapuščini Bogdana Žorža, Janek Musek o pogrešani modrosti psihologije, Božo Rustja je predstavil sodelovanje Bogdana Žorža z revijo, založbo in radiem Ognjišče, Aleš Primc je spregovoril o Bogdanu Žoržu kot družbeno dejavnem strokovnjaku, Silvo Šinkovec o osebni trdnosti in prispevku Bogdana Žorža k slovenski pedagogiki, Slavko Rebec je predstavil kaj Bogdan Žorž sporoča slovenskim katehetom, Matej Kobal pa je predstavil Bogdanovo vlogo pri Karitas, kjer je bil prav tako zelo dejaven.
V družbi se znova soočamo s poizkusi prevrednotenja osnovnega, kar smo in kar ustvarja življenje. Soočamo se z vnovičnimi poizkusi vcepljanja nove ideologije odnosov, ki je patološko in zavajajoča. Tako je v pogovoru za Radijsko katehezo na radiu Ognjišče povedal jezuit p. Silvo Šinkovec, ki dodaja, ko gre za definicijo družine se odpira veliko vprašanj in je prav, da se pogovarjamo. To ni stvar človekovih pravic, ampak je stvar razuma, premisleka, pogleda na življenje, filozofije, in smo se o tem že pogovarjali, poznamo stališča, zato ne razumem, zakaj želijo spremembe uveljaviti po hitrem postopku. Pri tem najdem edini odgovor, da nekateri želijo ta zakon uveljaviti na zelo nedemokratičen način, želijo na silo uveljaviti svoj prav. S tem pa bodo povzročili veliko rano narodu v celoti.
V času posta se mnogi odrekajo določeni hrani ali je vsaj zaužijejo manj. Na mizah, tudi zaradi nekaterih drugih razlogov, v tem času ni bilo mesnin, peciv in podobnih priboljškov. Več pa se je jedlo, kar je še bilo po shrambah, repe, krompirja in zelja. Danes vemo, da so si kljub navidez skromnejšim obrokom, znali vsakdanjo pripravo jedi še kako popestriti in jih narediti okusne. Predvsem pa so jedli, kar je telo potrebovalo in zelje je z množico vitaminov in mineralov, posebej skisano, koristno v mrzlih dneh z malo sonca in manj sveže zelenjave.