V Ljubljani se odvija evropski kongres psihologije

Slovenija | 07.07.2022, 09:20 Nataša Ličen

Sedemnajstič zapored se letos v naši prestolnici srečujejo psihologi iz vse Evrope, iz več kot sedemdesetih držav prihajajo tokrat, zbranih je približno tisoč strokovnjakov. Osrednja, rumena nit, pozneje razložimo zakaj rumena, letošnjega kongresa je Psihologija v središču znanosti: priložnosti in odgovornost.

Psihologi se na kongresu soočajo tudi z izzivi lastne stroke – na kakšen način psihologijo umestiti oz. ohranjati njeno vlogo in poslanstvo v hitro spreminjajočem se družbenem okolju.

Marko Vrtovec, predsednik organizacijskega odbora kongresa: »Veseli smo, da se spet lahko srečamo na štiri oči in vzpostavimo bolj osebne odnose. Vračamo se v normalnost tudi v kongresni dejavnosti. Nenazadnje je to tudi pomembno za gospodarstvo, gosti bodo namreč v Sloveniji porabili krepko čez milijon evrov. In seveda upamo, ponesli naokrog dober glas o naši domovini. Naša ambicija je pripeljati kongres tudi širši javnosti. Skrajni čas je, da se v Sloveniji tudi zakonsko uredi stanje psihologije in psihologov, saj smo ena redkih držav v Evropi, ki to nima urejeno.«

Dr. Mojca Juriševič, predsednica znanstveno-programskega odbora: »V društvu psihologov smo vsebino kongresa smiselno povezali z izjemno zanimivim in poučnim vedenjem čebel. Predstavljajo pomemben del slovenske kulture, vse od umetnosti in medicine pa do konstruktivnega preživljanja prostega časa. Natančneje »rumena nit« kongresa je raziskovanje značilnosti sodelovanja, ki vodijo k odličnosti procesov in dosežkov, kot poudarjamo s psihološkega vidika.«

Pogovor v rubriki Ni meje za dobre ideje.

Prava moč je v povezovanju, izmenjavi in v vseživljenjskem učenju.

Prof. Christoph Steinebach, predsednik krovnega evropskega združenja psihologov EFPA: »Psihologi želimo pomagati, zato je pomembno, da se skupaj učimo in si izmenjujemo izkušnje. Kongres je priložnost za odkrivanje povezav, za praznovanje tistega, kar nas združuje na različnih področij uma in vedenja. Psihologija se sooča z velikimi izzivi. Pomembno je zato sodelovanje tudi z vsemi ostalimi strokovnimi in znanstevnimi vedami. Letos se posvečamo posebej posledicam epidemije in podnebnih ter migranstkih sprememb. Kako smo lahko v oporo družbi ob teh velikih izzivih, s katerimi se srečujemo.«

Za podrobnejše informacije o vsebini poglejte na splet, povezava je: Povzetki s 17. evropskega kongresa psihologije.

Kongres psihologije organizira Društvo psihologov Slovenije pod okriljem Evropske zveze psihologov (EFPA) ter ob podpori treh slovenskih univerz (Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru in Univerze na Primorskem) ter Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Sodelujejo psihologi in strokovnjaki s sorodnih področij iz vsega sveta, s ciljem zagotoviti prostor, v katerem je mogoče pregledati bogastvo raziskovalnih izsledkov, strokovnih praks in teorij na področju psihologije glede na priložnosti, pa tudi odgovornosti, ki jih ima psihologija kot središče znanosti v sodobnem svetu.

"Glede na naše raznoliko kulturno ozadje, pomanjkanje socialne in gospodarske varnosti, podnebno krizo, trenutna vojna žarišča in težave z duševnim zdravjem, ki jih je nedavno prinesla pandemija COVID-19, prispevki psihologije za naše družbeno okolje, psihologi in njihovo delo še nikoli nista bila pomembnejša«, so zapisali v organizacijskem odboru.

ECP 2022 zagotavlja spodbudno prizorišče za razpravo o trenutnih trendih in najnovejših raziskavah ter napredku na različnih področjih psihologije in sorodnih disciplin. Odvijajo se simpoziji, tematska srečanja (referati), predstavitve posterjev, delavnice in razprave za in proti.

Psihologi se na kongresu soočajo tudi z izzivi lastne stroke – na kakšen način psihologijo umestiti oz. ohranjati njeno vlogo in poslanstvo v hitro spreminjajočem se družbenem okolju.

Udeleženci se med drugim sprašujejo, kako oblikovati oz. posodobiti standarde kakovosti, kako poenotiti sistem delovanja znotraj Evrope, naslovili so številne etične izzive ter znova ovrednotili oblikovanje »EuroPsy kompetences«.