Luka Novak, MasterChef 2022 | (foto: Nataša Ličen )
Luka Novak, MasterChef: Vizija je nič odpadkov v kuhinji. Način prehranjevanja se spreminja.
Via positiva Nataša Ličen
Slovenci imamo veliko prednost, ker še vedno znamo marsikaj pridelati sami. Družba je začela spet vse bolj strmeti k samooskrbi. Ljudje hrepenimo po svoji zemlji, vendar nas korporacije vztrajno vlečejo nazaj. Med mladimi se prebuja želja po samostojnosti. Tudi v kulinariki je tako, vse več jih ima takšno vizijo.
»Kulinarika je umetnost. Ko se začne odvijati miselni tok v glavi, ga ne morem zaustaviti, tako močna je kreativnost«, je v pogovoru za Radio Ognjišče dejal Luka Novak, zmagovalec letošnjega kulinaričnega televizijskega šova MasterChef.
Preprosto, rad dobro jem
Njegovi krožniki so vedno znova potrjevali kreativnost. Receptov ali tehnik kuhanja se ni učil na pamet, morda le nekaj osnovnih. Njegovo vodilo je preprosto, uživa v dobro pripravljenih jedeh ter ob kozarcu kakovostnega vina. To je zanj kulinarika, ko použiješ ob jedi tudi vzdušje, ozračje, celoten prostor, ko si obkrožen s pravimi ljudmi, ko krožnik zaobjame vsa ta čutila in doživetja ter jih povzdigne. Kot je za koga sprostitev čas meditacije, tako je zanj sprostitev kulinarika. "Je praznik življenja", doda Luka.
O njem in njegovi uspešni kulinarični poti morda še česa ne veste?
Iskren, simpatičen in zelo prijeten sogovornik, ki stoji trdno na tleh in ve kaj hoče, se je izkazal tudi v pogovoru za oddajo »Via positiva«.
Kuharija je bolj naporna od moje prejšnje službe, a dokler me nekaj žene in se zbujam s polno glavo idej, ni problem delati. Tudi po šestnajst ur na dan, ker v tem uživam.
»Rad grem med ljudi. Tudi širša prepoznavnost, ki jo je prinesel izbor za MaisterChefa jemljem za dobro. Prva misel, da bi se pa morda tudi jaz prijavil na to tekmovanje, se je v meni porodila približno štiri leta nazaj, toda še dobro, da se takrat nisem odločil, ker še nisem bil dovolj zrel, nisem imel še povsem razčiščenih stvari. Tudi, če bi mi morda takrat kaj uspelo, ne bi znal doseženega tako izrabiti kot sedaj. Pred letom dni sem imel željo po svoji pot, da nisem več v družinskem podjetju, ampak da začnem poslušati sebe in živeti, to kar si jaz želim.«
Od nekdaj me zelo zanima svet kulinarike
»Vedel sem, da me veseli kulinarika in vse, kar ta ponuja. Prišla je priložnost za tekmovanje in prijavil sem se. Na koncu je prišlo celo do zmage na MasterChefu. Tudi, če bi bilo drugače, ne bi obžaloval svoje odločitve. Rekel sem si, pojdi iz cone udobja, imaš sicer dobro službo, toda to še nič ne pomeni, začni živeti svoje življenje. Če hočeš v življenju kaj narediti, je treba delati.«
Vedel sem, da je kreativnost ena od mojih prednosti in to, da se hitro znajdem, moja plus točka. Od vedno sem bil takšen. Iščem rešitev. Tako je šlo v pravo smer.
»Doma na začetku, vse do lanskega leta, niso vedeli za to, malo sem nakazoval svoj odhod iz podjetja, oče mi sprva ni verjel, vse dokler se nisem vrnil z zmago. Sem oseba, ki dolgo o nečem razmišlja, ko se odloči, pa je to dokončno. Pri nas doma je komunikacija prioriteta, posedli smo se za mizo, se pogovorili in starša sta sprejela mojo odločitev ter me podprla. In, na to sem zelo ponosen.«
Delovne navade
»Te imam. Sedeti in čakati, da bo padlo iz neba, nima smisla. Oče me je najprej poslal v proizvodnjo, danes sem mu hvaležen, ker sem spozal procese dela in vem, kaj pomeni delati. Da, sem delovna oseba, vajen delati. Mislim, da se je to videlo tudi v šovu. V življenju ni postlano z rožicami, naporno je. Najbolj zanimiva je prav tista pot, ko padeš, morda zelo globoko, in se pobereš ter uspeš. Nikoli ni konec poti, vedno strmim za cilji, kar bi morali vsi. To prinaša največje zadovoljstvo.«
»Snemanje je bilo lahko kar naporno. Živeli smo skupaj v hiši, zaradi korone zaprti v mehurčku. Po dveh snemalnih dnevih smo imeli nekaj prostega časa, vmes s kuharski tečaji, kjer se lahko veliko naučimo. Največji problem je bil, ker si moral biti podpora samemu sebi, ob težkih in dobrih dneh, to je bilo najtežje. Toda, če si vedel, zakaj si prišel, je bilo tudi to lažje prebroditi. Hitro si šel spat, da ni prišlo do nepotrebnih nesporazumov. :-)"
Ni lahko živeti v družbi, v kateri vsak ve za drugega, kaj je zanj najbolj prav. Komentarji včasih zabolijo, prizadanejo, vendar sem si hitro rekel, tega ne potrebuješ. Najlažje je drugemu povedati, kaj je narobe, sami pa se ne znajo pogledati v ogledalo.
Igrati z odprtimi kartami in pošteno
"Tudi utrujenost po celotnem dnevu je lahko marsikaj prinesla na površje. Treba se je bilo v odnosih včasih kar pošteno kontrolirati. Veliko sem se naučil o sebi, o svojih (tudi psihičnih) odzivih. Ne samo kuhanja, veliko sem se naučil tudi o tem, kdo sem. Lahko rečem, da sem po vsem tem danes nekoliko drugačna oseba.
Rad organiziram dogodke. Predstavljam drugačen pogled na kulinariko. Z Mašo in Evito bomo šli po Sloveniji, predstavljali jedi, ustvarjali nove in spoznavali utrip. Idej ne manjka. Če ena ne steče, bomo poizkusili pa s čim novim."
Družba postaja zelo kritična
"Ko ljudje okušajo jedi, pogosto rečejo, tu je dal kuhar preveč tega, meni ta okus ni všeč, ... , toda jed je lahko zelo okusna, samo ni po njegovem okusu in s tem ni nič narobe. Zato pa je kulinarika tako širok spekter, ker se v njej lahko najde vsak. Ni lahko živeti v družbi, v kateri vsak ve za drugega, kaj je zanj najbolj prav. Komentarji včasih zabolijo, prizadanejo, vendar sem si hitro rekel, tega ne potrebuješ. Najlažje je drugemu povedati, kaj je narobe, sami pa se ne znajo pogledati v ogledalo. To je tudi moja vizija, ki ji sledim, sem kakršen sem. Če me sprejmejo lepo, če ne, grem kljub vsemu svojo pot. Konstantno iskanje potrditve pri drugih nas ne bo pripeljalo daleč.«
Jedi so kot zgodba, znati jo je treba tudi predstaviti
»Rad se povezujemo in sodelujem. Če ni mreženja med ljudmi, težko tudi posameznik sam uspe v karieri. Z ljudmi se je treba povezovati. Vedno se najdejo takšni, ki želijo sodelovati. Tako sem za dogodek na Brezovici tudi povabil osem sotekmovalcev. Igram z odprtimi kartami, z jasnimi pogoji, kar je ključno pri poslovnem sodelovanju. Koliko prijateljstev se razbije zaradi prikrite igre in skrivanja svojih interesov. V svojih poslovnih idejah želim jasnosti in odprte pogoje. V kuhanju in v pripravi novih jedi uživam, sem pa šest let delal v poslu, kontaktiral s strankami, poslušal njihove želje in tu je velik plus, kombinacija obojega. Treba je znati predstaviti zgodbo.«
Sledite Luki Novaku: https://www.instagram.com/lukanowak/
