Dr. Miha Kos | (foto: Nataša Ličen )
Dr. Miha Kos: Edina šola, ki v življenju deluje, je učenje iz lastnih napak.
Via positiva Nataša Ličen
V Sloveniji imamo Hišo eksperimentov zaradi njega in njegove vizije, ki se mu je porodila pred približno tridesetimi leti. Dr. Miha Kos je s skupino še nekaterih somišljenikov, študijskih prijateljev, vpeljal v slovenski prostor eksperimente, fizikalne poizkuse in tudi poizkuse iz drugih ved, ki javnosti vseh generacij približujejo znanost in vabijo k radovednosti, k vseučeči družbi. V Hiši eksperimentov nočejo učiti, hočejo navduševati za učenje, pomagati, da se ljudje sami opolnomočimo na področju kritičnega sklepanja in razmišljanja.
Bistvo obstoja človeštva je radovednost, raziskovalni način razmišljanja
»Učimo se vse življenje in ne smemo se bati napak. Bodimo zdravo kritični, razmišljajmo, raziskujmo, preizkušajmo«, vse to so spodbude, s katerimi se Miha Kos dejavno angažira in izpostavlja v družbeni sferi. Vztraja na tej poti, ne glede na ovire, ki jih ni malo. In, nekatere so komaj verjetne.
Miha Kos pravi: »Bolj ko sekajo strele v Hišo eksperimentov, bolj sem prepričan, da smo marsikaj že dosegli. Marsikdo nas pozna, nas ceni, smo pa tudi komu trn v peti. To velja tudi za življenje samo, življenje ni enostavna stvar, je zaporedje problemov. Ključno je, ali znamo uživati v reševanju problemov? Če ja, potem bomo uživali tudi življenje, če pa nas iz tira vrže vsaka težava, potem pa ... , problemi so nekaj, kar nam da izkušnjo za reševanje naslednjega.«
Življenje je vajeništvo, verjetno nikoli ne bomo postali mojstri. Se pa lahko učimo vse življenje, kaj ni to nekaj lepega?
V Sloveniji se moramo še marsičesa naučiti, tudi tega, da bomo pozdravljali ideje posameznikov in se uspehov drugih veselili prav tako kot svojih. Sodelovanje, podpora, poštenost, odprtost, ko bo to v polnosti zaživelo med nami, bo na številnih področjih gladkeje steklo.
Dr. Miha Kos, fizik, direktor Hiše eksperimentov, pobudnik Znanstivala in še marsičesa. Tudi avtor ali soavtor več knjižnih del.
»Življenje je hranjenje radovednosti. Učenje je kot plezanje v hrib, več kot si vložil napora v to, več znaš, boljši imaš razgled, višje lahko prideš. Napor se splača zaradi obzorja, ki se potem odpre. Ne pristajam na povprečje.«
Namesto pravljice poizkusi
»Za prvi vstop v fiziko sta zaslužna starša. Moj oče, Božo Kos, je prav tako študiral fiziko, toda potem je vse več risal in posledično manj študiral. Vedno pa ga je zanimala znanstveno popularizacijska veja, dostikrat sva delala poizkuse kot da bi brala pravljice. To mi je prišlo pod kožo. Fizika da dovolj širok pogled na svet, zlasti pa, kar me je naučil študij fizike je to, da se problema lotiš in ga spelješ do konca.«
Značilnost raziskovalcev je, da se ne ustrašimo napak, ampak jih jemljemo kot korak naprej, bližje cilju.
»Kaj pa mi danes počnemo?
Otroke za napake kaznujemo. Glavna naloga družine, učiteljev v šolah, je ustvariti prijetno okolje za delo, zagotoviti varno okolje za delanje napak. Preko napak se učimo. Ne govorim o usodnih napakah. To je odgovornost odraslih, da jih preprečimo in otroke obvarujemo pred njimi. O kakšnih napakah torej govorim? Spominjam se iz svojega otroštva, če sem naredil kaj narobe, me starša nista kaznovala, ampak sta me vedno vprašala, kaj si se iz tega naučil? Kako boš popravil, izboljšal in to je vgrajeno vame.«
Kako je fizika povezana z življenjem?
»Skozi fiziko sem spoznal kaj je center znanosti, kaj pomeni pregovor »Prebral sem in sem pozabil, videl sem in sem si zapomnil, naredil sem in znam«. Življenje gledam kot hišo eskperimentov. Učenje na lastnih izkušnjah. To je edina šola, ki deluje. Znaš samo to, kar si se naučil, najpogosteje na napakah, ki si jih storil. Iz napak drugih se ponavadi zelo malo naučimo ali pa na kratek rok. Če nas zgodovina kaj uči je to, da nas ni naučila ničesar.«
Prisluhnite celotnemu pogovoru, prodornim mislim dr. Mihe Kosa in seveda nasvidenje v Hiši eksperimentov ter pri številnih aktivnostih, ki jih s strani Hiše organizirajo ali koordinirajo.
