Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
V sredo zvečer sem v hotelu Central prisluhnil zanimivi okrogli mizi na temo kako velja razumeti svobodo. Okrogla miza je naletela na dober odziv občinstva, na njej pa je sodeloval tudi prvi dekan Fakultete za poslovne vede pri Katoliškem inštitutu. Ob robu dogodka je bila obiskovalcem na voljo pestra paleta v slovenski jezik prevedenih knjig nekaterih vidnih avtorjev s področja ekonomije svobode in filozofije svobodne ekonomske misli.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je pred dnevi postregel z novico, da si prizadeva za odpravo administrativnega določanja plač uprav in nadzornih svetov v podjetjih v pretežno državni lasti in javnih zavodih, ki ga je uzakonil t.i. Lahovnikov zakon.
Mislim, da bi morali vsem katoličanom vzeti pravico do svobodnega izražanja misli in javnega nastopanja, verska svoboda pa bi smela biti dovoljena samo znotraj cerkva in župnišč. Le tako bi namreč lahko preprečili, da bi katoličani z zagovarjanjem krščanskih vrednot še naprej uničevali družbo.
V velikem tednu smo. Najtehtnejši in najpomembnejši dogodki krščanstva so pred vrati. Najprej daritev ljubezni do konca, zatem trpljenje in smrt. Nato za smrtjo vstajenje. Gre za skrivnost, ki je brez daru vere ne moremo dojeti. O tem nam priča množica judov, ki želi Jezusa videti v družbi obujenega Lazarja v Betaniji šest dni pred pasho (Jn 12, 1-12).
V zagovor omejevanju svobode govora je oni dan nekdo napisal, da so besede kot kamen, kamor padejo, pustijo sledi. In iz tega bodo zagovorniki omejevanja svobode govora izpeljali, da je treba govor sankcionirati enako kot fizična dejanja. Nekdo je s kamnom razbil šipo in bo zato kaznovan. Drugi bo z besedo razbil idejo, prepričanje, sožitje in bo zato kaznovan. Mar res?