Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan
P. dr. Peter Lah (foto: ARO)
P. dr. Peter Lah

Ni direktne zveze med Strasbourgom in Orlandom

| 15.06.2016, 18:50 Jože Bartolj

Naslov se seveda ne nanaša na letalske ali ladijske linije. Za veliko bolj pomembno reč gre. Bralci teh vrstic ste verjetno že seznanjeni s tragičnim pomorom desetin obiskovalcev gejevskega kluba v Orlandu. Manj znana pa vam zna biti razsodba evropskega sodišča za človekove pravice s sedežem v Strassbourgu, da “pravica do poroke med dvema osebama istega spola” ne spada med človekove pravice.

Tistim, ki bodo brez razmišljanja izstrelili, da razsodba omenjenega sodišča pomeni diskriminacijo istospolnih, ponavljam: ni direktne povezave med Orlandom in Strasbourgom. Ne letalske ne logične. To priznava tudi sodišče, ko pravi, da je diskriminacijo sicer treba odpraviti, vendar ne tako, da izenačimo nekaj, kar ni enako.

Kaj odločitev Sodišča za človekove pravice pomeni za naše podalpske zdrahe? Prvič to, da razumen človek, tudi če je aktivist za LGBT interese, ne more več trditi, da je zakonska izenačitev porok in istospolnih zvez stvar človekovih pravic. Na to smo prenekateri opozarjali že pred leti, ampak naši argumenti niso bili resno vzeti.

Pomeni tudi, da je večina slovenskih vlad v zadnjih desetih letih bodisi nasedla LGBT aktivistom, ko so zatrjevale, da je omenjena izenačitev stvar pravičnosti, bodisi so zavestno podpirale interese LGBT in to proti volji večine volivcev. Se bo kateri od ministrov, poslancev in strokovnjakov opravičil za svojo napako (zavajanje)? Bo kdo od volivcev na prihodnjih volitvah upošteval dejstvo, da so čisto določeni ljudje in stranke prodajale leseno železo?

Pomeni pa, žal, tudi to, da večina slovenskih volivcev ne zna sešteti ena plus ena in ustrezno ukrepati. Volitve v naši državi namreč niso priložnost, da državljan po trezni presoji o tem, kaj želi, pooblasti nekaj deset poslancev, naj v skladu z njegovo voljo upravljajo z več kot 50% njegovega življenja. Pri nas so volitve predvsem priložnost za navijanje za svoje in izključevanje drugih. Priložnost za to so, da močnejša ali bolj prebrisana skupina izsili svoje interese.

To vedno bolj velja za vse postmoderne demokracije. Sodobni volivec nič pozitivnega ne pričakuje od tistih, ki jih je pooblastil, da upravljajo z njegovim življenjem. Posebnost slovenskega volivca pa je, da ga ne moti dejstvo, da je vedno bolj reven. Strašansko pa ga vznemirja možnost, da bi sosed imel en evro več. Raje se izčrpava s tem, ko sosedu preprečevanje napredek, kot da bi sam napredoval.

Med Orlandom in Strassbourgom ni direktne povezave. Zato pa veliko vlakov iz Ljubljane vozi naravnost v Butale.

Več komentarjev na Casnik.si

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.