Jože Bartolj
Jože Bartolj je urednik za kulturo na Radiu Ognjišče.
Politika je strup za vero, vendar se mora pri njenih pripadnikih odražati tudi pri javnem delovanju. Da o osebnih vrednotah niti ne govorimo.
Prav v teh dneh mineva 20 let od prvega obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Maja leta 1996 smo bili pet let samostojni, na Brniku so papeža sprejeli predsednik Milan Kučan, predsednik vlade Janez Drnovšek in predsednik parlamenta Jožef Školč, naš radio je ravno dobro shodil, stari smo bili leto in pol.
V lanskem letu so med množico predpisov sprejeli tudi Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Če bi sodili po besedah, ki smo jih ob obravnavi tega zakona poslušali, bi se verjetno vsi strinjali, da poslanci in vlada popolnoma resno tokrat nameravajo očistiti Slovenijo sramote, ki jo predstavlja preko 600 že evidentiranih grobišč (bolje “morišč”) s pobitimi, ki štejejo v desettisoče.
Pri nas je navada, da obesimo zastavo na vse državne praznike. Na nekatere praznike, recimo na 27. april, v spomin na dan, ko se je po besedah Edvarda Kocbeka pod Rožnikom zgodil “neki debaterski sestanek pri Vidmarju” (iz knjige Andreja Inkreta o življenju in delu Edvarda Kocbeka ‘In stoletje bo zardelo’) jo obesimo s stisnjenimi zobmi.
Že od začetka aprila se ves svet ubada s Panamo. Ne na primer zato, ker tam četrtina prebivalstva živi pod pragom revščine. Ne, s Panamo se ubadamo, ker je davčna oaza in zatočišče tistih, ki svoj dobiček raje skrijejo tja, kot da bi pustili, da jim ga polovico odžrejo dacarji.