Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
Na območju matičnega krasa med Sežano in Lipico je na kvadratnem kilometru v povprečju kar 24 jam. Večina je težko dostopnih in neobiskanih. To pa ne velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. Z zgodovino Vilenice pri Lokvi je povezanih veliko zgodb in legend, na kar nakazuje že njeno ime – v njej naj bi namreč davno tega živele dobre vile.
V vasi Čače pri Čajni v Ziljski dolini stoji najstarejši ohranjeni toplar na slovenskem etničnem ozemlju. Na opečni plošči, ki je vgrajena v zidan nosilni steber, je vrezana letnica 1764. Le nekaj let mlajši je kozolec v vasi Kaplanovo v Mišji dolini zahodno od Velikih Lašč. Na prečnem tramu ima vrezano letnico 1772 in velja za najstarejši datirani toplar v Sloveniji.
Številne termalne in mineralne vrelce v Sloveniji so odkrili že stari Rimljani. Največ jih je v vzhodni Sloveniji, vendar so jih odkrili tudi v nekaterih drugih delih države, denimo v Blejskem jezeru. Posebno mesto imata izvira zdravilnih mineralnih voda Radenske v Radencih in Donata Mg v Rogaški Slatini.
Ali veste, kateri reki pravimo tudi reka sedmerih imen? Ljubljanica ima med slovenskimi rekami posebno mesto. Napaja se iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju, njena pot je dolga in razburljiva. Voda se zbira v dveh krakih, cerkniškem in pivškem. Večkrat ponikne in se spet pokaže na površju, a vedno pod drugim imenom.
V Sloveniji prevladujejo kamnine iz geološkega srednjega veka, ki mu pravimo mezozoik. Na starejše naletimo redkeje. Za pogled v stari zemeljski vek (paleozoik) se lahko zahvalimo Tržiški Bistrici, ki se je prebila čez sklade permijskih kamnin (apnencev, trbiške breče in rdečega grödenskega peščenjaka) ter izdolbla znamenito Dovžanovo sotesko.