Blaž Lesnik
Blaž Lesnik je radijski voditelj, novinar in urednik.
V vasi Čače pri Čajni v Ziljski dolini stoji najstarejši ohranjeni toplar na slovenskem etničnem ozemlju. Na opečni plošči, ki je vgrajena v zidan nosilni steber, je vrezana letnica 1764. Le nekaj let mlajši je kozolec v vasi Kaplanovo v Mišji dolini zahodno od Velikih Lašč. Na prečnem tramu ima vrezano letnico 1772 in velja za najstarejši datirani toplar v Sloveniji.
Številne termalne in mineralne vrelce v Sloveniji so odkrili že stari Rimljani. Največ jih je v vzhodni Sloveniji, vendar so jih odkrili tudi v nekaterih drugih delih države, denimo v Blejskem jezeru. Posebno mesto imata izvira zdravilnih mineralnih voda Radenske v Radencih in Donata Mg v Rogaški Slatini.
Ali veste, kateri reki pravimo tudi reka sedmerih imen? Ljubljanica ima med slovenskimi rekami posebno mesto. Napaja se iz številnih kraških ponikalnih voda v zaledju, njena pot je dolga in razburljiva. Voda se zbira v dveh krakih, cerkniškem in pivškem. Večkrat ponikne in se spet pokaže na površju, a vedno pod drugim imenom.
V Sloveniji prevladujejo kamnine iz geološkega srednjega veka, ki mu pravimo mezozoik. Na starejše naletimo redkeje. Za pogled v stari zemeljski vek (paleozoik) se lahko zahvalimo Tržiški Bistrici, ki se je prebila čez sklade permijskih kamnin (apnencev, trbiške breče in rdečega grödenskega peščenjaka) ter izdolbla znamenito Dovžanovo sotesko.
Slovensko morje je skupaj s Tržaškim zalivom, katerega del je, zelo plitvo. Povprečna globina celotnega zaliva je 18,7 metra. Za primerjavo: v celotnem Tržaškem zalivu je le malo več vode, kot je v enem letu odteče po reki Soči skozi Solkan. Dotok Soče in tudi Timava je tako za Tržaški zaliv zelo pomemben.