Jakob TurkJakob Turk
Jakob ČukJakob Čuk
Marcel KrekMarcel Krek
Proteus anguinus (foto: zelenikras.si)
Proteus anguinus

Na obisku pri človeški ribici

Oddaje | 04.03.2016, 14:32 Blaž Lesnik

V času, ko človeška ribica izlega jajčeca v Postojnski jami, smo se odpravili na obisk k tem zanimivim živalim v jamski laboratorij Tular. Tam jih trenutno živi kar 41. Gre za edini tak laboratorij pri nas, v katerem preučujejo ekologijo in vedenj človeške ribice ter njene prilagoditve na jamsko okolje.

Vznemirljivo srečanje s to skrivnostno živaljo, na katero smo Slovenci upravičeno ponosni, se je začelo z zanimivim skokom v zgodovino jame Tular. Prvi jo je l. 1689 opisal že znameniti J. V. Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske. Jama je naravovarstveno pomembna kot klasična lokaliteta jamskega hrošča.

Speleobiolog Marko Aljančič (1933–2007) je l. 1960 jamo preuredil v jamski laboratorij in v njem naselil kolonijo človeške ribice. Poleg podzemeljskega laboratorija v Moulisu v francoskih Pirenejih je to edini kraj na svetu, kjer se človeške ribice razmnožujejo izven svojega naravnega habitata. Od leta 2002 v Tularju raziskujejo tudi majhno kolonijo izjemno redke črne človeške ribice, ki so jo v naravi našli le v Beli Krajini (v okolici izvira Dobličica).

S sinom pionirja Tularja biologom Gregorjem Aljančičem in njegovo ženo Magdo (krasoslovko in doktorico gegrafije) smo govorili tako o zgodovini raziskovanja človeške ribice, njenem življenju in posebnostih kot tudi ogroženosti v naravnem okolju. Tular namreč deluje tudi kot zatočišče za poškodovane človeške ribice. Poplave jih občasno izplavijo iz podzemlja in na sončni svetlobi so zelo ranljive. Reši jih lahko le hitro in strokovno ukrepanje. Zato so ustanovili SOS telegon za človeško ribico - naključni najditelj naj čim prej obvesti zatočišče na telefon SOS Proteus: 031/ 804 163. Od l. 2008 so preučuili več kot 20 primerov, 15 živali pa so rešili in jih vrnili v njihovo izvorno populacijo.

SOS proteus
SOS proteus © tular.si

Slovenski kras s človeško ribico je eden od svetovnih simbolov naravne dediščine in čistega okolja. Od tam namreč izhaja najpomembnejši vir pitne vode v Sloveniji. Zagotavljanje njenega negotovega obstoja pa ni le dolžnost države, temveč skrb naše družbe: od naravovarstvenih služb do vsakodnevnega ravnanja prebivalcev na kraških območjih.

 

Človeška ribica v različnih jezikih
Človeška ribica v različnih jezikih © Blaž Lesnik

Oddaje, Hrana in okolje
Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec) Udeleženci okrogle mize tedna za življenje - z mikrofonom Tomaž Merše (photo: Marjana Debevec)

Bo pesem "Mama je ena sama" kmalu prepovedana?

Zaključujemo teden za življenje, katerega eden od osrednjih dogodkov je bila sredina okrogla miza na temo: moški in ženska je izvorni načrt. V pogovoru so sodelovali trije zakonski pari, ki so ...

Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv) Nogometašica Mirjam Kastelec (photo: osebni arhiv)

Ne želim si, da Downovega sindroma ne bi imel

Na Pohodu za življenje je pričevala nogometašica, ki je tudi najboljša strelka prve slovenske ženske nogometne lige. Vendar pa izjemna 23-letnica ni zgolj 'kraljica strelk', temveč je tudi vzorna ...

Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash) Če imamo močne sadike z golimi koreninami, jih sadimo jeseni, sicer pa rajši spomladi (photo: Stan Slade / Unsplash)

Jesenska nega jagodičevja za obilno letino

Čeprav ob besedi jagodičevje največkrat pomislimo na jagode, maline, borovnice, robide, kosmulje in ribez, je jagodičevja iz leta v leto več. V Svetovalnici smo se ustavili ob nekaterih opravilih, ...

Marko Železnik (photo: osebni arhiv) Marko Železnik (photo: osebni arhiv)

Ko mami moli za tvoj »biznis«

V prostorih gradu Bogenšperk obratuje Krčma na gradu, katere vodenje je nedavno prevzel mladi kuharski šef Marko Železnik, ki se je že od svojega 15. leta izobraževal in izpopolnjeval na ...