Jama dobrih vil - Vilenica

Polno prgišče lepote | 01.03.2016, 07:30 Blaž Lesnik

Na območju matičnega krasa med Sežano in Lipico je na kvadratnem kilometru v povprečju kar 24 jam. Večina je težko dostopnih in neobiskanih. To pa ne velja za najstarejšo turistično jamo v Evropi. Z zgodovino Vilenice pri Lokvi je povezanih veliko zgodb in legend, na kar nakazuje že njeno ime – v njej naj bi namreč davno tega živele dobre vile.

Domačini so se v jamo zatekali pred Turki že v 15. stoletju. V 17. stoletju so območje posedovali Petači, ki so v vhodnem delu jame ob praznikih prirejali zabave. Jama je postala tako vse bolj znana, za njeno urejanje pa so pobirali denarne prispevke. Turistično pot po njej so nadelali leta 1770. Med pomembnimi obiskovalci Vilenice lahko že v 18. stoletju navedemo kralja Neaplja in Sicilije Ferdinanda in naravoslovca Balthasar-ja Haquet-a, jamo pa si je ogledalo še mnogo drugih kronanih glav.

Vhod v Vilenico je nastal z udorom stropa. Na to opozarja velik podorni stožec, po katerem se spustimo v prvo - Plesno dvorano. V njej od leta 1980 poteka zaključna prireditev Mednarodne literarne nagrade Vilenica. Rov, ki se iz Plesne dvorane spusti globlje, je enoten, vendar razgiban. Ponekod se spušča, drugje dviguje in se večkrat razširi v nekakšne dvorane, ki si sledijo v naslednjem zaporedju: Drevored kapnikov, Temperaturna meja in Vilinska dvorana. Iz slednje, ki je zadnja dvorana, ki si jo lahko obiskovalec ogleda, se jama strmo spusti v Fabrisov rov. Zanj so značilni manjši prostori in številne ožine. Dno jame doseže globino 180m, celotna jama pa ima več kot kilometer dolžine.

Vir: P. Skoberne, Sto naravnih znamenitosti Slovenije, www.vilenica.com