Iskanje korenin II.
| 03.11.2009, 12:35 Matjaž Merljak
To nedeljo smo se v oddaji Slovencem po svetu in domovini pogovarjali z raziskovalko Alenko Veber. Iskala je korenine strica svoje mame, Franka Trohe Rihtarjevega, nato pa našla še številne podatke o Babnopoljcih, ki so se izselili v Ameriko.
Pri delu ji je bila v veliko pomoč baza Ellis Islanda. Kot je omenila, pa obstaja še baza socialnega zavarovanja. Tam je na voljo dokument o državljanstvu, na voljo so bogate evidence različnih podpornih enot oz. jednot. Ker je bilo zdravstveno zavarovanje neurejeno, so se rojaki začeli zbirati v različnih enotah. Vsak je mesečno plačeval prispevek, je ta enota, ki je delovala kot zavarovalnica, poskrbela za dostojen pogreb in vdova je prejela ustrezno nadomestilo. Vse te enote so začele izdajati svoje časopise. Teh časopisov je bilo več, ugotovila pa je, da je njen stric pisal v več časopisov. Naredila si je zbirko le teh, manjka ji le še Amerikanski koledar leto 1932 - z veseljem ga odkupi.
V to delo je vloženo veliko ur prostega časa in dobre volje. Podstrešja so bila v drugi svetovni vojni požgana.Izseljensko časopisje je bilo do leta 1991 v NUK-u tako imenovali fond D - direktorjev fond, prepovedan fond. Danes pa je na voljo raziskovalcem. Zelo izpopolnjeno zbirko ima tudi Janez Arnež iz Studia Slovenica. Pri iskanju je morala biti zelo pozorna. Poudarila pa je, da je dobro, da se je stric pod vse prispevke podpisoval, kar ni bilo značilno za tisto dobo. Kaj jo navdušuje pri stricu? To, da kot 18 leten fant ni vedel, kam gre. Razmišljal je, da bo v letu, dveh poslal bogat, in se bo vrnil nazaj na mogočni kmetiji. Navdušuje, da je brez kakršne koli formalne izobrazbe ob težkem delu v rudnikih in močvirskih gozdovih našel toliko energije, da je začel svoja opažanja, doživetja in spomine pisati in urejati ter pošiljati časopisom, med leti 1921 in 44.
Med raziskovanjem je stopila v stik s sorodniki Franka Trohe in ti so se je sprva ustrašili. Rada bi šla za časa življenja njegove hčere šla v Ameriko, sicer bo poiskala njegove vnuke. V Ameriki bi rada obiskala države, v katerih je živel. Rada bi začutila naravo in kulturo Ohaia, Pensilvanije, Alabame in Georgije. Najbrž bo šla, ko bo nared eno izmed njegovih del in njegov zgoščen življenjepis. Kot je še dejala, si nikoli ni mislila, da ji je dragocen kos ormenelega časopisnega papirja ali koledarja, ki ima patino starosti, posebni vonj, kakšna živalca leze ven. Vesela, da je izbrala to pot in upa, da bo še koga navdušila za raziskovanje.
O iskanju korenin smo se z Alenko Veber pogovarjali za oddajo Slovencem po svetu in domovini 1. novembra 2009!
