Vizije dr. Janeza Evangelista Kreka – pot izhoda iz slovenskih kriz
Komentar tedna
Čez natanko štirinajst dni, bi imel 144 rojstni dan eden največjih mož v vsej naši zgodovini, dr. Janez Evangelist Krek - človek, v katerem smo Slovenci, kot je rekel Oton Župančič, šele videli, kdo pravzaprav smo.
Bil je duhovnik, univerzitetni profesor, največji slovenski zadružnik in prijatelj kmeta, prvi slovenski borec za delavske pravice, neutruden spodbujevalec izobraževanja, veliki zagovornik pravic in položaja žensk v slovenski družbi, prijatelj mladih in vseh pomoči potrebnih. Nenazadnje je bil pomemben politik, dolgoleten državni in deželni poslanec, ljudski tribun kot ga Slovenija vse do danes ni več ni imela.
V čem je veličina dr. Kreka? Zakaj je tako velik? Zato, ker je razumel, kaj so glavni problemi njegovega časa in je za njih našel tudi prave rešitve. Pa ne le to. V veliki meri je te svoje zamisli, seveda skupaj s svojimi sodelavci, tudi uresničil.
Čas začetkov njegovega javnega delovanja, je bil na nek način zelo podoben današnjemu. Bil je čas hude gospodarske krize in razkroja vrednot. Vendar to zanj ni bil razlog za pesimizem in obup, ne, on je v tem videl izziv. Poglobil se je v socialne in gospodarske študije, hodil po Evropi in odkrival dobre prakse ter nato v lastnem premisleku in pogovorih s svojimi sodelavci izoblikoval edinstven načrt celovitega gospodarskega, socialnega, kulturnega, narodnega in političnega izhoda iz krize.
Izhodišče njegove vizije je bilo, da morajo ljudje svojo prihodnost vzeti v svoje roke in se razen na Božjo pomoč in pomoč sebi enakih ne zanašati na nikogar drugega. Njegovo trdno prepričanje je bilo, da lahko množica revnih in nemočnih delavcev, kmetov ter malih obrtnikov, združena in solidarna, premika gore.
Najprej je zato pristopil k organizaciji delavskega in kmečkega oz. zadružnega gibanja. Obe gibanji sta delovali po načelih vzajemne samopomoči, vendar nista bili le sindikalno socialni, temveč tudi gospodarski in politični. Na njunem temelju se je med drugim vzpostavilo prvič v zgodovini nacionalno slovensko hranilništvo, danes bi rekli bančništvo, ter mnoge gospodarske veje. Po zaslugi krščansko socialnega gibanja je pri nas prvič v zgodovini nastala močna slovenska politična stranka, ki je bila resen sogovornik na Dunaju in sploh v celotnem srednjeevropskem prostoru. Tudi glede še enega danes odprtega vprašanja je dr. Krek imel rešitve – v njegovem času smo se s Hrvati dobro razumeli, on pa je bil tudi eden najbolj priljubljenih ljudi na Hrvaškem. Hrvaška mladina ga je občudovala tako kot slovenska. Gospodarsko sodelovanje med narodoma je bilo zelo intenzivno, še danes na Hrvaškem obstajajo zadruge, ki imajo svoj temelj v dr. Krekovem zadružništvu. Po njegovi zaslugi je na Hrvaškem kar nekaj časa delovala tudi parlamentarna stranka, ki je bila skoraj lahko rečemo hrvaška podružnica Slovenske ljudske stranke. Kje smo danes, vsi vemo.
Po dr. Kreku se je zdelo, da na naših tleh nič več ne bo tako kot prej. Slovenec prej reven kmet, hlapec, mali obrtnik ali izkoriščani delavec, se je materialno postavil na svoje noge; Slovenec prej politično neveden in zatiran, je postal aktiven tvorec demokratičnega družbenega življenja; Slovenci kot narod zapostavljeni in izgubljeni sredi mnogo večjih narodov, smo pridobivali čedalje bolj opazno mesto na evropskem političnem zemljevidu.
Kaj pa danes? Zdi se, da smo se po nekako stotih letih znašli v podobnih razmerah, kot je bil čas pred nastopom dr. Kreka.
Zato: Študirajmo dr. Kreka!
