Ministra Ignacija Fridl Jarc in Tone Kajzer na Gorci: Cerkev in država si ponovno podajata roke

Novice 09. 09. 2026, 08:53 Alen Salihović

V Marijinem svetišču na Gorci v Malečniku so ob prazniku Marijinega rojstva slovesno zaznamovali zaključek obnove cerkvene fasade. Dogodka so se udeležili kardinal Rolandas Makrickas, nadduhovnik papeške bazilike Marije Velike v Rimu, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc in minister Tone Kajzer.

Kardinal Makrickas prvič obiskal Slovenijo

Osrednji gost slovesnosti je bil kardinal Rolandas Makrickas, ožji sodelavec papeža Leona XIV., ki je Slovenijo obiskal prvič. Njegova navzočnost je poudarila povezanost Marijinega svetišča na Gorci s papeško baziliko Marije Velike in Svetim sedežem.

Slovesnost je bila priložnost za zahvalo vsem, ki so sodelovali pri obnovi več kot 500 let starega svetišča, ki je pomemben del slovenske sakralne, kulturne in zgodovinske dediščine.

Fridl Jarc: Ponovno si podajamo roke

Ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc je ob slovesnosti po končani obnovi fasade Marijinega romarskega svetišča na Gorci v Malečniku poudarila pomen ohranjanja slovenske verske in kulturne dediščine. Srečanje predstavnikov Katoliške cerkve in države je označila za znamenje, da slovenskemu človeku ni mogoče izbrisati njegove zgodovine, vere in upanja.

Posebno zahvalo je namenila vsem donatorjem, ki so finančno podprli obnovitvena dela. Ob tem je bila kritična do predhodnega vodstva Ministrstva za kulturo, ki po njenih besedah izjemnega štajerskega gotskega spomenika ni prepoznalo kot vrednega finančne podpore. »Dejstvo, da si danes predstavniki Katoliške cerkve in slovenske države na tem svetem kraju ponovno podajamo roki, pričuje o tem, da slovenskemu človeku nihče ne more izbrisati njegove stoletne zgodovine, njegove globoke vere in tudi ne luči upanja, ki jo nosi v sebi,« je dejala ministrica.

Z obnovo svetišča po njenih besedah ni bila ohranjena zgolj pomembna arhitekturna in umetnostna dediščina, temveč tudi prostor, ki že stoletja zaznamuje duhovno življenje ljudi na Štajerskem in širše.

Gorca kot prostor vere, upanja in ljubezni

Ministrica je spomnila, da Marijino svetišče na Gorci ni samo kraj molitve in premišljevanja. Že več kot petsto let je tudi prostor upanja in ljubezni, ki ju v človeku prebuja podoba Božje Matere. »Že stoletja slovenski človek v stiski in bolečini, v prošnji in molitvi išče Marijino zavetje,« je poudarila. Po njenih besedah vernik namesto volje do moči prosi za voljo do ljubezni in s tem izraža željo, da bi v svet prinašal mir in spravo.

Prav ti vrednoti sta po ministričinem prepričanju pomembni tudi v današnjem času, ko družbo pogosto zaznamujejo delitve in nezaupanje. Obnovljeno svetišče zato ni zgolj spomenik preteklosti, ampak tudi povabilo k odgovornemu oblikovanju prihodnosti.

Želja po miru in spravi

Ministrica Fridl Jarc je nagovor sklenila z željo, da bi srečanje na Gorci postalo trajno znamenje prizadevanj za mir, spravo in spoštljivo sobivanje – tako znotraj slovenskega naroda kot med slovanskimi narodi in v svetu.

Pri tem je navedla besede Franceta Prešerna iz državne himne Zdravljice: »Da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.«

Kajzer: Gorca je biser slovenske sakralne dediščine

Minister Tone Kajzer je poudaril, da Gorca ni le pomembno romarsko središče, temveč tudi dragocen del slovenske kulturne in nacionalne identitete.

»Gorca je eden od dragocenih biserov slovenske sakralne dediščine in pomemben del naše kulturne in zgodovinske krajine ter nacionalne identitete. Tukajšnja cerkev je že stoletja romarsko središče in eden najlepših primerov marijanske arhitekture na Slovenskem,« je dejal.

Spomnil je, da je bilo svetišče skozi stoletja priča spremembam držav, meja in generacij, vendar je Gorca ostajala. Obnova fasade zato po njegovih besedah pomeni odgovorno skrb za dediščino in njeno ohranjanje za prihodnje rodove.

Pomen odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem

Kajzer je ob obisku kardinala Makrickasa izpostavil tudi pomen odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem. Spomnil je, da je Sveti sedež leta 1992 med prvimi priznal samostojno Slovenijo.

Kot je dejal, Sveti sedež ostaja pomemben dejavnik v mednarodnih odnosih, zlasti pri zaščiti človekovega dostojanstva, človekovih pravic in verske svobode, pa tudi pri odpravljanju revščine, spodbujanju razvoja ter prizadevanjih za mir.