Natalija Šimunovič: »Ko note postanejo besede in zgodbe najdejo melodijo«

Kolokvij | 21.07.2025, 08:46 Maja Morela

»Počitniški dnevi so kot nalašč za raziskovanje, ne le sveta okoli nas, temveč tudi tistega, ki se skriva med knjižnimi platnicami,« je bila uvodna misel pogovora z Natalijo Šimunovič, pisateljico mladinske literature in učiteljico violine. V oddaji Kolokvij smo spoznali to ustvarjalko besedil za mlade, ki svet glasbe in pisane besede združuje na svoj pristen način.

Nataliji Šimunovič je glasba oblikovala velik del življenja. Poklicno pot je začela kot violistka v opernem orkestru SNG Opera in balet Ljubljana, danes pa svoje znanje podaja mlajšim generacijam kot učiteljica violine in viole na Glasbeni šoli Jesenice. Njeno pisateljevanje se je rodilo iz ljubezni do slovenskega jezika in izražanja z besedami. »Glasba je moj poklic, pisanje pa uspešen hobi.« Če je melodija sestavljena iz not, potem so v besedilu te note besede. »Kot pisatelj moraš doseči, da bralca ne pritegnejo posamezne besede, temveč celotna melodija besedila.«

 Kot pisatelj moraš doseči, da bralca ne pritegnejo posamezne besede, temveč celotna melodija besedila.

Poučevanje in delo z otroki ter mladostniki je v zadnjih desetletjih doživelo precejšnje spremembe. Po njenih besedah ni več dovolj, da učitelj zgolj podaja znanje. Pedagog mora biti v stiku z realnostjo učenca, z njegovim svetom, zanimanji in pristopi, ki so mu blizu. »Včasih je bil učenec tisti, ki se je moral truditi razumeti učitelja. Danes je obratno – učitelj mora najti način, kako se približati učencu. In to je izziv, a hkrati tudi nuja,« poudarja. Svet učečih se mladih jo močno nagovarja. »Ko pišem, si jih predstavljam z različnimi zgodbami, ozadji, težavami in talenti. V mojem pisanju se prepletajo pedagoške in tudi moralne ideje.«

Včasih je bil učenec tisti, ki se je moral truditi razumeti učitelja. Danes je obratno – učitelj mora najti način, kako se približati učencu.

V svojem mladinskem romanu Robot z napako Natalija Šimunovič na subtilen način odpira vprašanja identitete, drugačnosti in iskanja smisla. Zgodba ne podaja moralnih naukov neposredno, temveč z zgodbo, ki mladega bralca vabi k razmisleku. »Vsaka knjiga, ki jo pišem, je zaznamovana z mojimi vsakodnevnimi izkušnjami z mladimi. Vse, kar sem se naučila kot učiteljica, glasbenica, gledališka ustvarjalka.« V romanu Robot z napako, ki je izšel leta 2024, sta glavna junaka postavljena pred izziv: okolje, ki deluje bleščeče in moderno, se izkaže za nevarno past. »Večina sošolcev je situacijo mirno sprejela, bila jim je »fina«, ker je bila sodobna. A glavna junaka sta poslušala svoj notranji glas in se odločila za nekaj zelo pogumnega – pobegnila sta.« Pot ju vodi v gozd, brez hrane in pijače, proti neznanemu. »Njuna odločitev je bila v nasprotju z vsem.Z avtoriteto, z varnostjo, celo z razumom. A pokazala sta, da razmišljata s svojo glavo.« Roman opozarja na nevarnosti prehitrega odraščanja v času digitalizacije, izgube pravega otroštva in neavtentičnega življenja, ki ga pogosto narekujejo trendi in zunanji pritiski. Pisateljica verjame, da je ključni izziv današnje pedagogike v tem, da moramo odrasli mlade jemati resno. »Nekoč je otrok moral ugajati odraslemu. Danes pa moramo odrasli najti pot do otroka. Slediti mu, ga razumeti, spoštovati njegovo iskanje.« To iskanje pa ni lahko. Vzgoja svobodomiselnega mladostnika, pravi, je pogosto težja kot igranje violine ali pisanje knjige. »Mladi iščejo same sebe. V otroštvu, sedanjosti in prihodnosti. In če lahko knjiga pri tem pomaga, potem sem kot avtorica dosegla svoj namen.«

Nekoč je otrok moral ugajati odraslemu. Danes pa moramo odrasli najti pot do otroka. Slediti mu, ga razumeti, spoštovati njegovo iskanje.

Oddaja je na voljo tudi v našem avdio arhivu.