Državni svetniki veto na zakon, ki bi imel nepopravljive posledice

Novice | 23.07.2025, 11:20 Marjana Debevec

Državni svetniki so včeraj z več kot dvotretjinsko večino izglasovali odložilni veto na zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Poslanke in poslanci bodo morali o predlogu glasovati še enkrat, tokrat bi koalicijske poslanske skupine za njegovo potrditev morale zbrati absolutno večino, kar je 46 glasov. Svétniki so izglasovali veto tudi na zakon o konoplji, gostinstvu in zaščiti živali.

Predlog za odložilni veto na zakon, ki omogoča zastrupitev neozdravljivo bolnih, pa tudi ljudi s trajnimi okvarami, je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Danijelom Kastelicem. »Zdravniška stroka je že opozorila na nejasne izraze kot so: huda neozdravljiva bolezen in neznosno trpljenje, ki jih bo težko obravnavati zgolj s strokovnega in objektivnega vidika.«

Državni svetnik Branimir Štrukelj je predlogu za odložilni veto nasprotoval, saj naj bi v Evropski uniji samo vzhodne države ne imele možnosti evtanazije ali samomora s pomočjo, kar pa ne drži.

Enono ali drugo možnost ali oboje so uzakonile le države Beneluksa, Španija, Švica, Nemčija in Portugalska, v zelo omejenem obsegu še Italija. V celotnem svetu pa le še Kanada, Avstralija, Nova Zelandija in Kolumbija, deloma še Ekvador. Ves preostali svet kulturi smrti v tej obliki še ni podlegel.

Se je pa v naštetih državah pokazalo, da se t.i. pravica do smrti vedno bolj širi, celo na duševne bolnike in otroke.

Zlorabe, kjer je zakon že sprejet

Na to je opozoril državni svetnik Branko Tomažič. »Najbolj me je pretreslo razmišljanje iz Kanade, ki je pred leti sprejela tak zakon. Vse regulative je dala vanj, da ne more biti zlorab. Zakon se je potem večkrat spremenil, večkrat dopolnil. In danes je že pet odstotkov ljudi, ki umre na takšen način.«

Predlagatelj Kastelic je ob tem opozoril na paradoks v naši družbi, ki bolj ščiti življenja živali, kot ljudi. »Mene je v teh dneh izredno presenetilo in sem si postavil vprašanje, kam smo prišli kot družba. Državne svetnice in svetniki smo dobili preko 500 elektronskih sporočil proti kastraciji pujskov, kokošim v kletkah. O zaščiti človeškega življenja sem dobil štiri maile.«

Koliko je vredno življenje?

Sicer pa bi lahko zakon v ljudeh vzbujal občutke brezupnosti, obenem pa ima tudi podtalne ekonomske motivacije. »A veste, da so predlagatelji izračunali celo, koliko stane smrt? Tam nekje dobrega tisočaka po tem zakonu.

Ali nam ne bi morali zazvoniti vsi alarmi, ko se začnemo pogovarjati o ljudeh in o vrednosti našega življenja? Kajti od tega trenutka, ko je bil izračun opravljen, nič več ne govorimo o humani pomoči pri umiranju, o čemer predlagatelji tako radi leporečijo, ampak tudi lahko rečem za surov ekonomski učinek.«

Huda osebna izkušnja

Svetniki so opozorili tudi na eno od pomembnih vprašanj in sicer nalaganje zdravstvu nalogo, čeprav posredno, ubijanja. Državni svetnik Marko Staroveški je ob tem spomnil na breme, ki ga bodo ob odločanju za samo usmrtitev nosili zdravstveni delavci in bolnikovi družinski člani.

»Iz osebne zelo hude izkušnje lahko rečem, da je medicinsko osebje, s katerimi smo sedeli na nekaj konzilijih in razpravljali o tem, da preidemo na paliativo in s tem prenehamo zdravit otroka. In ta odločitev v tem konziliju tudi z zdravniki lahko rečem, da nas ni pustila mirnih in da nam je pustilo posledice.

Po petih letih tega še ne morem predelati. Torej bojim se, da bodo te odločitve pustile na ljudeh, ki jih bomo preko zakona obremenili, da se bodo o tem odločali, tudi posledice.«

Še veliko prostora v palitivi in dolgotrajni oskrbi

Svetnik Leopold Pogačar pa je opozoril, da gre za težko vprašanje. Namesto sprejetja tega zakona bi bilo po njegovem treba okrepiti paliativne time, da bodo teritorialno povsod razporejeni in da bodo tudi Hospici postali dostopni vsem.

»Druga stvar: zakon o dolgotrajni oskrbi odpira določene možnosti. Naredimo tukaj še nekaj več. Zakaj? Zato, da bi ljudem, ki lahko neznosno trpijo, na drugačen način olajšali trpljenje, ne s tem, da uzakonimo njihovo možnost, da se odločijo za smrt.«

Izhod ni predčasno končanje življenja, ampak vse druge oblike pomoči

Ob sklepu razprave je predsednik državnega sveta Marko Lotrič izpostavil, da gre za zares težko vprašanje. Kot je dejal, verjame, da je življenje neprecenljivo in nam je dano, da ga spoštujemo in da vanj ne posegamo s silo, predvsem preden nam je namenjeno, da se izteče samo po sebi, četudi je to včasih povezano z zelo hudimi preizkušnjami za posameznike in za njihove svojce.

»Čisto človeško je, da nekdo, ki je v stiski, ki trpi in je v bolečinah na neki točki izgubi upanje, izgubi moč za nadaljevanje življenja. Ravno tukaj ravno tukaj smo slišali, da nimamo organizirano paliativno oskrbo in hospicov po Sloveniji.

In ravno na tej točki smo kot družba in sodržavljani tisti, ki ne bi smeli ponudit izhoda kot predčasno končanje življenja, ampak vse druge vrste pomoči; se pravi psihološko podporo protibolečinsko podporo, paliativno in hospic oskrbo.

Prav za paliativno podporo moramo narediti vse in še več, da jo maksimalno okrepimo . prav za vsakega izmed nas takrat in če jo bomo potrebovali. Vse to lahko pripomore k lajšanju zadnje faze življenja humano in sočutno, ne da se slednjega na grobo in umetno prekine. Človekovo življenje je samo eno in po moje po mojih vrednotah tudi sveto.«

Naj življenje ostane v rokah narave

Ob tem je Lotrič spomnil, da živimo v svetu, ki nam na mnogih področjih ne prizanaša; medsebojnega sočutja je čedalje manj. V ospredje vedno bolj stopajo ozki interesi, na žalost mnogokrat od najbližjih v družini, v krogu svojih.

»Pri tem se moramo nehote ali hote vprašati, ali uzakonitev pravice do pomoči pri samo usmrtitvi vendarle ne odpira vrata tudi morebitnim zlorabam s strani drugih oseb, mogoče celo svojcev.
Motivi so lahko zelo raznoliki, kot je kot so raznoliki tudi odnosi med ljudmi.

Menim, da je v zvezi z zakonom vprašanj in pomislekov. Vedno več kot imamo mi na njih odgovore. Vsakdo enkrat pride na svet in enkrat gre z njega.

Naj življenje kot temeljna človekova pravica, kot nekaj, kar nam je ostalo neizogibno dano in enkrat po ključu narave neizogibno odvzeto, ostane v rokah narave in ne posameznikov, ljudi,« je svoje razmišljanje sklenil predsednik državnega sveta. Kot rečeno, so svetniki izglasovali veto na zakon, ki bi omogočal zastrupitev ranljivih in hudo bolnih.

Popravni izpit za poslance?

Vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj je ob tem zapisal, da ima koalicija sedaj drugo priložnost, da razmisli in se odpove kulturi smrti ter se odloči za kulturo življenja.

Sicer pa so državni svetniki včeraj sprejeli tudi veto na zakon o konoplji za medicinske in znanstvene namene.

Konoplja - samo za nekatere?

Zakon po besedah predlagatelja veta Marka Staroveškega zagotovo ne bo omogočil večje dostopnosti do medicinske konoplje, saj je sistem zastavljen tako, da bo dostop do proizvodnje in prometa s konopljo za medicinske in znanstvene namene omogočen zelo ozkemu krogu nosilcev dejavnosti.

Tak pristop vodi do monopolizacije in izključevanja slovenskih kmetov, ki ima dovoljenje z manj kot 0,3 odstotka THC, čeprav imajo slednji na tem področju ustrezno znanje in kapacitete.
Kot je bilo slišati v razpravi, zakon umika pridelavo konoplje v rastlinjake in ne daje možnosti pridelovanja na kmetijskih površinah, odvzema pa tudi možnost tistim kmetom, ki so imeli dovoljenje.

Živali in gostinstvo

Državni svet je izglasoval odložilni veto na novelo zakona o zaščiti živali. »Zakon v sprejeti obliki ni strokovno utemeljen, pravno vzdržen in tudi ni izvedljiv. Zakon ne rešuje dobrobit živali, je enostranski, parcialen, nanaša se samo na rejne živali in ne prinaša dobrobita za hišne živali,« je poudaril predstavnik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Branko Tomažič.

Kot zadnje pa je državni svet vložil še veto na zakon o gostinstvu, ki bi omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin. Vse štiri zakone bo torej moral državni zbor sprejemati še enkrat – tokrat z absolutno večino.