Škof Peter Štumpf | (foto: Jakob Čuk)
Škof Peter Štumpf po obisku v Banja Luki: Katoliška Cerkev v BiH ostaja Cerkev upanja
Cerkev na Slovenskem s. Meta Potočnik Uredništvo Radia Ognjišče
Koprski škof Peter Štumpf se je nedavno vrnil iz Banja Luke v Republiki Srbski, kjer se je udeležil dvodnevnega plenarnega zasedanje bosanske škofovske konference. Pogovori so med drugim tekli o vzgoji stalnih diakonov, bralcev berila in izrednih delivcih obhajila. Škof je na kratko opisal stanje Katoliške Cerkve v Banja Luki, kjer je ostalo samo še približno 1500 katoličanov.
Podpredsednik Slovenske škofovske konference škof Peter Štumpf se je med 15. in 17. julijem kot gost udeležil 93. rednega zasedanja škofovske konference Bosne in Hercegovine, ki je potekalo v Banja Luki. Ob robu srečanja je za Radio Ognjišče spregovoril o vtisih z obiska, položaju katoliške Cerkve v BiH ter prijateljskih povezavah s Cerkvijo na Slovenskem.
Škof Štumpf je poudaril, da je srečanje potekalo v bratskem in spodbudnem duhu, v družbi škofov BiH in Hrvaške ter ob prisotnosti apostolskega nuncija in drugih gostov. »Banja Luka je danes mirno mesto. Med sprehodi po mestu in pogovori z domačini se je čutilo dostojanstvo in skromna lepota ljudi, ki vztrajajo v veri kljub številnim preizkušnjam,« je dejal.
Katoliška Cerkev v tem delu BiH – zlasti v Republiki Srbski – ostaja močno okrnjena: pred vojno je bilo v Banja Luki okrog 30.000 katoličanov, danes jih je le še okoli 1.500. Mladi duhovniki pogosto skrbijo za več župnij hkrati, s skupno le okoli sto verniki. »To je za duhovnike velik duhovni in čustveni napor. Ob župnijskih praznikih se sicer vrne več tisoč vernikov iz tujine, a potem duhovnik spet ostane sam z nekaj domačimi,« je opisal realnost na terenu škof Štumpf.
Kljub temu Cerkev tam po njegovih besedah ostaja Cerkev upanja – zvestobe in pričevanja. Škof je izpostavil tudi razlike v ekumenskih odnosih: medtem ko v Sloveniji potekajo prijateljska in dejavna srečanja s predstavniki drugih veroizpovedi, so odnosi v BiH pogosto zgolj formalni ali povsem odsotni. »Katoliška Cerkev ni deležna enakega položaja kot pravoslavna, a škof Željko Majić ostaja odprt in miren pastir, ki vliva zaupanje,« je dejal.
V nagovoru škofom je škof Štumpf predstavil tudi nedavni Forum za mir na Balkanu, ki je potekal junija v Kopru, ter poudaril nasprotovanje slovenske Cerkve zakonski uzakonitvi pomoči pri samomoru. »Ko smo bili s škofi pri predsedniku vlade, sem jasno povedal: parlament naj ne vstopa na kraj svetega – to je življenje. Tam lahko vstopa samo Bog,« je povedal.
Bosanski škofje so izkazali veliko hvaležnost do slovenske Cerkve, še posebej do Karitas, ki je dolga leta po vojni konkretno pomagala ljudem pri obnovi domov in dostojanstva. Na konferenci so sicer obravnavali tudi smernice za diakonsko pastoralo, vzgojo laikov za liturgično sodelovanje in izzive pastorale v razkropljeni skupnosti.
»Med škofi vlada občutna bratska povezanost in pozornost drug do drugega – čutiti je, da katoliška Cerkev v BiH, čeprav ranjena, ostaja živa in hvaležna za vsako obliko solidarnosti, tudi iz Slovenije,« je pogovor sklenil škof Štumpf.
