Zlo, preobraženo z Božjo lučjo

Novice | 15.05.2025, 12:26 Marjana Debevec

V cerkvi Marijinega vnebovzetja v Crngrobu je na ogled razstava akademskega slikarja Jošta Snoja z naslovom Umetnost kot preboj v drugi svet. Cikel oljnih slik na temo Hude jame je nastajal vse od leta 2013 do danes iz slikarjeve notranje potrebe po tem, kako se soočiti z nedoumljivim nasiljem in grozotami. Tragičnostjo žrtev in ubijalcev, vprašanjem krivde, kazni, sočutja in odpuščanja. Ob tem je Snoja še posebej nagovorila misel Nikolaja A. Berdjajeva, da je lepota zmaga nad težo in pokvarjenostjo sveta. Tako njegove slike z neverjetno močjo Božje luči preobražajo zlo, ki se je zgodilo.

Umetnost ima po besedah Jošta Snoja v sebi preobražujočo moč, da osvetli stvari, svet in tudi zlo, ki se zgodovinsko zgodilo in ki nehote prihaja na dan, tudi če ga hočemo zaduši. »In to ni nekaj političnega, ampak je nekaj eksistencialnega. Se pravi, človek želi osvetliti z lučjo in to iz Božje perspektive, v kolikor jo spustimo v svoje duše, v svojo notranjost.

Zla sicer ne moreš osmisliti, zlo je namreč nesmiselno, lahko ga pa samo osvetlimo zato, da bi ozdravljali, da bi pogledali in reflektirali tudi zlo kolikor pač moremo iz Božje perspektive,« je za naš radio dejal Snoj.

Za ozdravljenje naroda

Posebej je izpostavil sliko jame v Macesnovi gorici, nad katero sta svetloba in Božje oči, njegov pogled, ki jo mnoge ljudi najbolj zaznamovala. »Gre za Božjo navzočnost v tisti grozljivi jami.« Kot je povedal, je z razstavo želel spodbuditi k temu, da si ne bi zatiskali oči.

»Tako kot si tudi v osebnem življenju ne moremo zatiskati oči, ne da bi bili zablokirani in ranjeni, tako naj bi bili tudi zgodovinsko odprti za nekaj novega, za preobrazbo. Namen teh slik je torej prispevati k ozdravljenju naroda.«

Boštjan M. Turk: Gre za Božji poseg

Odprtja razstave se je udeležil tudi literarni zgodovinar Boštjan M. Turk, ki je za naš radio dejal, da gre za neverjetna dela. »To je velika umetnost. Ne poznam umetnosti v tem trenutku, ki bi tako jedrnato in jedrno odražala absolutno, odražala Božji pogled.

Te oči Kristusa, ki zrejo v svet, ki zrejo v ta neverjeten zločin, ki se je zdaj zgodil 80 let nazaj, ki zrejo ves ta kolos smrti, uničevanja, ubijanja in vsega tega, kar pojmujemo pod nasledkom NOB-ja, oziroma slovensko avtohtono revolucijo.

To je nemogoče izraziti drugače kot z neko Božjo analogijo, z Božjim posegom. In to slikarstvo Jošta Snoja dela in v tem je neverjetno,« je poudaril Turk za naš radio.

Slikarstvo vrača tja, kjer mora biti

Vsak pa po njegovih besedah lahko opazi tudi, da je Snoj neverjeten mojster kolorita, torej barv. »Barve njemu služijo tako, kot so služile velikim mojstrom. Prav vsaka barva je domišljena. Če bi sešteli vse te odtenke barv, bi prišli do številke milijon in naprej.«

Turk je še poudaril, da slikarstvo Jošta Snoja resnično fascinira. »Danes smo namreč vsi utrujeni od te umetnosti, ki je odcepljena in odlepljena od Boga in ki ga preklinja. Evropski zahodni človek je od tega utrujen. In v tem smislu je to slikarstvo Jošta Snoja v bistvu neka neverjetna poživitev, saj vrača slikarstvo nazaj tja, kjer mora biti in to v kontekstu slovenske tragedije.

Zato to njegovo slikarstvo nujno potrebuje publicitete, saj po svojih notranjih lastnostih in svoji notranji kvaliteti presega ta slovenski prostor in nagovarja človeka.«

Umetnost, ki nam pomaga izstopiti iz grobov

Organizatorka razstave Urška Florjančič je pojasnila, da si bo omenjena dela moč ogledati v cerkvi v Crngrobu do konca junija vsako nedeljo med 16. in 18. uro.

V slikarstvu Jošta Snoja pa jo nagovarja to, da kljub težki temi, ki jo čutimo v našem narodu, temi, ki nas nekako vse vleče navzdol, ker se ne znamo in nočemo s tem soočiti, lahko v njegovih slikah začutiš svetlobo, ki ni zemeljska, ampak Božja.

»Tudi iz pogovorov z Joštom čutiš Božji poseg, ki po njem deluje in nam res nam pomaga, da bi skozi umetnost znali stopiti iz teh grobov, pokopati ljudi in jim vrniti dostojanstvo.
Jaz vidim tudi, da je za slovenski narod to edina pot, da gremo naprej kot veseli kristjani,« je za naš radio še dejala Urška Florjančič.