Radio Ognjišče
Jure SešekJure Sešek
Jakob ČukJakob Čuk
Alen SalihovićAlen Salihović
Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. (foto: STA)
Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. | (foto: STA)

Kaj sta se (sploh) dogovorila?

Svet Marcel Krek

Ruski predsednik Vladimir Putin je po torkovem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom vojski ukazal ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ruski voditelj je sicer po sporočilih iz Kremlja popolno prekinitev spopadov pogojeval z ustavitvijo Zahodne vojaške pomoči Kijevu, kar pa je Trump v intervjuju za televizijo Fox zanikal, češ da se o tem sploh nista pogovarjala. Ustavitev napadov na energetske objekte je pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pa je Putinovo domnevno pogojevanje premirja označil kot dokaz, da si konca vojne v resnici ne želi.

Tresla se je gora...

Skoraj dve uri dolg telefonski pogovor med voditeljema držav z največjima arzenaloma jedrskega orožja na svetu - ki ga je Trump označil za dobrega, - je gotovo v interesu svetovne javnosti, a izplen pogovora je precej nejasen.

Putin je sicer pristal na obojestransko ustavitev napadov na energetske objekte z Ukrajino, ni pa jasno kdaj naj bi začela veljati. Jasno ni niti ali je Putin sprejem 30-dnevnega polnega premirja res pogojeval z ustavitvijo dobav orožja napadeni državi. Za Zelenskega je to dokaz, da si Putin prelivanja krvi v resnici ne želi končati.

Ob tem je dodal, da Kijev podpira vsakršen predolg, ki bi vodil k trajnemu in pravičnemu miru … "... a za to potrebujemo podrobnosti," je dodal Zelenski in izrazil upanje, da bo Ukrajina seznanjena z vsemi podrobnostmi. "V tej vojni sta dve strani: Rusija in Ukrajina. Poskus pogajanj brez Ukrajine bo po mojem mnenju brezploden," je poudaril.

Tako Ukrajina kot Rusija sicer poročata o novih zračnih napadih.

Včeraj s Trumpom po telefonu še Zelenski

"Pod ameriškim vodstvom lahko letos dosežemo trajni mir," je v sredo zvečer po telefonskem pogovoru s Trumpom sporočil Zelenski. Prekinitev napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo je označil za enega od prvih korakov k popolni prekinitvi ognja in spomnil, da je Kijev ta korak sprejel. Ponovil je, da si Ukrajina želi mir in znova podprl predlog o popolni prekinitvi ognja, ki so ga ZDA predstavile na nedavnem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije v savdski Džedi.

Trump po Nobelovo nagrado za mir?

Geopolitični strokovnjak dr. Bogomil Ferfila pa pri tem izpostavi zanimiv vidik, zakaj bi bil mir v interesu tako Trumpa kot Putina, "Trump si prizadeva dobiti Nobelovo nagrado za mir. To naj bi bil glavni dosežek njegovega drugega predsedovanja."

V luči pogajajanj (vsaj) za prekinitev ognja v Ukrajini pa Ferfila opozarja, da je ... "Rusija sicer res varnostna velesila, a je gospodarsko zelo izčrpana država," zato da je konec spopadov gotovo tudi v njenem interesu.

Epilog vojne

Ferfila meni, da Trump dejansko lahko pripomore k ustavitvi vojne v naslednjih nekaj mesecih, a opozarja, da je približno petina ukrajinskega ozemlja, ki ga zasedajo ruske sile, za Kijev bolj ali manj izgubljena. "Torej ta ozemlja, kjer – ne smemo pozabiti – je živela, oziroma živi ruska manjšina, bodo ostala trdno v ruskih rokah." Glede prihodnosti teh ozemelj pa Ferfila predvideva,: "Že v prvem dnevu invazije sem rekel, da se bo vojna čez nekaj časa končala z istim rezultatom, kot se je v Moldaviji in Gruziji. To je tako imenovani zamrznjeni konflikt, kjer ruske čete okupirajo del ozemlja teh držav." (Celotnemu pogovoru prisluhnite TUKAJ)

S trditvijo Zelenskega, da si Moskva dejanskega miru ne želi, pa se strinja prevajalec in publicist Franci Kindlhofer. Ugibanja o tem, kaj lahko telefonski pogovor Putin-Trump prinese na dolgi rok, pa je primerjal z vedeževanjem. "Trump je namreč sam sebe postavil pod pritisk, da bo to čim prej rešil. In zdaj se bojim, da bo to poskušal na kakršenkoli način, vendar v slabo Ukrajine."

Svoje razmišljanje je podkrepil z dogovorom leta 2020 med Trumpom in Talibani brez mednarodno priznane afganistanske vlade in ameriških Nato zaveznic, po katerem so Talibani prevzeli oblast: "… in na koncu so morali Američani skupaj s svojimi Nato zavezniki skoraj bežati iz države," je spomnil Kindlhofer. V celotnem pogovru mu prisluhnite TUKAJ.

Svet, Novice

VIDEOTEKA

  • Procesija po ulicah (photo: Škofija Trst) Procesija po ulicah (photo: Škofija Trst)

    Marija povezala vernike s Krasa

    Na Opčinah so prejšnjo nedeljo pripravili 78. Marijanski shod. Gre za dogodek, ki poveže celoten Kras, saj se pri njem prvič v novem letu zberejo skavti, sodelujejo pevci Zveze cerkvenih pevskih ...

    Udeleženci današnje tiskovne konference (photo: Marjana Debevec) Udeleženci današnje tiskovne konference (photo: Marjana Debevec)

    Stična vabi: Vžgi srce

    Stična bo v soboto, 19. septembra, znova postala kraj srečanja mladih katoličanov iz vse Slovenije. Letošnja Stična mladih bo pod geslom Vžgi srce v ospredje postavila ljubezen – zadnjo in ...

    Ministrica Suzana Lep Šimenko (photo: Rok Mihevc) Ministrica Suzana Lep Šimenko (photo: Rok Mihevc)

    V prvih sto dneh dejavno, veliko srečanj z rojaki

    Ob prvih stotih dneh 16. slovenske vlade smo k pogovoru povabili ministrico Suzano Lep Šimenko, ki vodi Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Povedala je, kako se bo zavzela za ...

    Bl. škof Anton Martin Slomšek - portret (photo: Nebojša Tejić/STA) Bl. škof Anton Martin Slomšek - portret (photo: Nebojša Tejić/STA)

    Na Slomškov dan blagoslov obnovljene dvorane Vrbanska

    V Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru bo v soboto, 26. septembra, letošnji Slomškov dan. Poleg pestrega programa za različne generacije bo letošnje praznovanje zaznamoval prav poseben ...

    Avdio player - naslovnica