Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. (foto: STA)
Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump. | (foto: STA)

Kaj sta se (sploh) dogovorila?

Svet | 19.03.2025, 14:26 Marcel Krek

Ruski predsednik Vladimir Putin je po torkovem telefonskem pogovoru z ameriškim kolegom Donaldom Trumpom vojski ukazal ustavitev napadov na energetsko infrastrukturo. Ruski voditelj je sicer po sporočilih iz Kremlja popolno prekinitev spopadov pogojeval z ustavitvijo Zahodne vojaške pomoči Kijevu, kar pa je Trump v intervjuju za televizijo Fox zanikal, češ da se o tem sploh nista pogovarjala. Ustavitev napadov na energetske objekte je pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki pa je Putinovo domnevno pogojevanje premirja označil kot dokaz, da si konca vojne v resnici ne želi.

Tresla se je gora...

Skoraj dve uri dolg telefonski pogovor med voditeljema držav z največjima arzenaloma jedrskega orožja na svetu - ki ga je Trump označil za dobrega, - je gotovo v interesu svetovne javnosti, a izplen pogovora je precej nejasen.

Putin je sicer pristal na obojestransko ustavitev napadov na energetske objekte z Ukrajino, ni pa jasno kdaj naj bi začela veljati. Jasno ni niti ali je Putin sprejem 30-dnevnega polnega premirja res pogojeval z ustavitvijo dobav orožja napadeni državi. Za Zelenskega je to dokaz, da si Putin prelivanja krvi v resnici ne želi končati.

Ob tem je dodal, da Kijev podpira vsakršen predolg, ki bi vodil k trajnemu in pravičnemu miru … "... a za to potrebujemo podrobnosti," je dodal Zelenski in izrazil upanje, da bo Ukrajina seznanjena z vsemi podrobnostmi. "V tej vojni sta dve strani: Rusija in Ukrajina. Poskus pogajanj brez Ukrajine bo po mojem mnenju brezploden," je poudaril.

Tako Ukrajina kot Rusija sicer poročata o novih zračnih napadih.

Včeraj s Trumpom po telefonu še Zelenski

"Pod ameriškim vodstvom lahko letos dosežemo trajni mir," je v sredo zvečer po telefonskem pogovoru s Trumpom sporočil Zelenski. Prekinitev napadov na energetsko in drugo civilno infrastrukturo je označil za enega od prvih korakov k popolni prekinitvi ognja in spomnil, da je Kijev ta korak sprejel. Ponovil je, da si Ukrajina želi mir in znova podprl predlog o popolni prekinitvi ognja, ki so ga ZDA predstavile na nedavnem srečanju ameriške in ukrajinske delegacije v savdski Džedi.

Trump po Nobelovo nagrado za mir?

Geopolitični strokovnjak dr. Bogomil Ferfila pa pri tem izpostavi zanimiv vidik, zakaj bi bil mir v interesu tako Trumpa kot Putina, "Trump si prizadeva dobiti Nobelovo nagrado za mir. To naj bi bil glavni dosežek njegovega drugega predsedovanja."

V luči pogajajanj (vsaj) za prekinitev ognja v Ukrajini pa Ferfila opozarja, da je ... "Rusija sicer res varnostna velesila, a je gospodarsko zelo izčrpana država," zato da je konec spopadov gotovo tudi v njenem interesu.

Epilog vojne

Ferfila meni, da Trump dejansko lahko pripomore k ustavitvi vojne v naslednjih nekaj mesecih, a opozarja, da je približno petina ukrajinskega ozemlja, ki ga zasedajo ruske sile, za Kijev bolj ali manj izgubljena. "Torej ta ozemlja, kjer – ne smemo pozabiti – je živela, oziroma živi ruska manjšina, bodo ostala trdno v ruskih rokah." Glede prihodnosti teh ozemelj pa Ferfila predvideva,: "Že v prvem dnevu invazije sem rekel, da se bo vojna čez nekaj časa končala z istim rezultatom, kot se je v Moldaviji in Gruziji. To je tako imenovani zamrznjeni konflikt, kjer ruske čete okupirajo del ozemlja teh držav." (Celotnemu pogovoru prisluhnite TUKAJ)

S trditvijo Zelenskega, da si Moskva dejanskega miru ne želi, pa se strinja prevajalec in publicist Franci Kindlhofer. Ugibanja o tem, kaj lahko telefonski pogovor Putin-Trump prinese na dolgi rok, pa je primerjal z vedeževanjem. "Trump je namreč sam sebe postavil pod pritisk, da bo to čim prej rešil. In zdaj se bojim, da bo to poskušal na kakršenkoli način, vendar v slabo Ukrajine."

Svoje razmišljanje je podkrepil z dogovorom leta 2020 med Trumpom in Talibani brez mednarodno priznane afganistanske vlade in ameriških Nato zaveznic, po katerem so Talibani prevzeli oblast: "… in na koncu so morali Američani skupaj s svojimi Nato zavezniki skoraj bežati iz države," je spomnil Kindlhofer. V celotnem pogovru mu prisluhnite TUKAJ.

Svet, Novice
Najslavnejši dimnik in najslavnejša galeba (photo: posnetek zaslona) Najslavnejši dimnik in najslavnejša galeba (photo: posnetek zaslona)

Spremljajte dogajanje s Trga svetega Petra

Za zdaj je jasno, da so kardinali včeraj prvič volili in papež ni bil izvoljen. Preseneča, da so glasovnice zažgali razmeroma pozno. Glede na izkušnje minulih konklavov, lahko danes prvi dim iz te ...

Božo Zuanella (photo: Matjaž Merljak) Božo Zuanella (photo: Matjaž Merljak)

Umrl zadnji čedermac

V bolnišnici v Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji. Čez mesec in pol bi praznoval šestdesetletnico duhovništva, decembra bi dopolnil 84 let. Bil je tudi zbiralec ...