Trump in obramba

Naš pogled 18. 03. 2025, 14:33 Jože Bartolj

Del sveta si je nekaj mesecev nazaj veliko obetal od nove ameriške vlade. Predsednik Trump je obljubljal, da bo zelo hitro končal vojno med Rusijo in Ukrajino, vojno do katere sploh ne bi prišlo, če bi bil, tako Trump, on predsednik. Že v prvem dnevu po nastopu funkcije je podpisal vrsto izvršnih ukazov in dal vtis, da bo do zdaj neurejeni in kaotični svet uredil. Kot nam je bil simpatičen denimo ukaz, da sta spola le dva in da je treba zaustaviti neobrzdano LGTB ideologijo, pa ni ostalo le pri tem.

Trump želi svet uredil v slogu, da je Amerika prva in najpomembnejša. Tako je zagrozil, da bodo Američani 'vzeli nazaj' Panamski prekop, pa čeprav na silo. Želijo kupiti ali si priključiti Grenlandijo. Kanada naj bi postala njihova 51. zvezna država. Ruski diktator Putin je nenadoma prijatelj, predsednik napadene Ukrajine Zelenski pa diktator. Poleg tega so ves čas prisotne grožnje s carinami. Teh bodo deležni vsi, ki ne bodo plesali po ameriškem nareku. Zvestoba in pripadnost se bosta očitno merila po odstotku BDP-ja, ki ga države namenjajo za obrambo. Po vseh teh sporočilih, ki v zadnjih mesecih v različnih oblikah prihajajo iz Bele hiše, je jasno, da ameriške zaveznice, predvsem članice Nata, resno razmišljajo, ali je Washington sploh še prijatelj, ali ga vodijo zgolj ekonomski, politični in vojaški interesi.

Seveda se je Trumpovo rožljanje z ukrepi in orožjem odrazilo tudi na kompasu javnega mnenja. Zelo zanimivo je, da bi se večina Kanadčanov, pa naj to zveni še tako bizarno, raje pridružila Evropski uniji kot Ameriki, zanimivo je, da se je zelo povečal odstotek zemljanov, ki Američane z Googlom, Facebookom, Applom, Teslo ... smatrajo za grožnjo.

Zato smo na krilih omenjenih strahov na pragu novega evropskega poenotenja. Nekaj je treba narediti, da se bo Stara celina otresla prevelike odvisnosti od Amerike na tehnološkem in vojaškem področju. Podobno, kot smo se morali po Ruski invaziji na Ukrajino, odreči odvisnosti od njenih energentov. Evropska komisija je prve korake že napovedala. Povezani so s povečanjem obrambnih izdatkov, pričakujemo pa lahko spodbude tudi na tehnoloških področjih.

Vlada Roberta Goloba o povečanju obrambnih izdatkov seveda še ne razmišlja. Kot je sinoči po vrhu koalicije benevolentno povedal premier, ta točka sploh ni bila na dnevnem redu. Koalicija se je tej razpravi izognila, ker po njihovem prepričanju volivci, ki jih podpirajo v glavnem nasprotujejo izdatkom za obrambo. Koalicijske stranke se verjetno bojijo, da bodo z razpravo o dvigu obrambnih izdatkov izgubile še tisto malo priljubljenosti pred volitvami. Kot je povedal Golob »obramba in varnost še zdaleč ni samo orožje. Glede tega koalicija nima nobenih pomislekov. Načrt bo temeljil na tem, da bomo na eni strani gradili obrambo in varnost Slovenije kot zavezniške države znotraj širše mednarodne skupnosti, hkrati pa tudi gradili odpornost Slovenije za korist našega prebivalstva," je še komentiral Golob. Očitno je pred nami še ena odločitev, ki bo šla zavestno v smeri, da se danih zavez Slovenci pod to vlado spet ne bomo držali. Kako torej na eni strani nekaj obljubiti, potem pa nekje najti obvod, kako prikazati na primer asfaltiranje neke ceste kot vojaški izdatek.

Se bomo Slovenci delali, da tega ne vidimo? Da smo lahko sami pacifisti, ker bo že nekdo drug poskrbel za nas, ali pa da nas bo zgolj vzel pod svoje peruti in zaščitil brez da bi svojo pomoč pogojeval denimo z redkimi kovinami? Kaj nas ni že zgodovina večkrat naučila, da lahko največ zase storimo sami?

Tukaj ima seveda največ masla na glavi skrajno leva stranka Levica, ki kljub temu, da je v vladi države, ki se je z večino glasov volivcev pridružila zvezi Nato, ki je sprejela njene zaveze vključno s povečanjem obrambnega proračuna na dva odstotka bdp-ja, tej še vedno, kjer je le mogoče, nasprotuje. Namesto, da bi se začeli pogovarjati o tem, kako bi poklic vojaka naredili tak, da bi se zanj odločalo več mladih, kako bi ponovno uvedli vsaj polletno obvezno vojaško usposabljanje za vse fante, ki so končali srednjo šolo in tudi za dekleta, ki bi to hotela, skrajneži iz Levice vojsko še vedno smatrajo za svojega sovražnika. Kar je seveda skregano z njihovim poveličevanjem partizanskega gibanja, ki je bilo vojaško in je tudi v temelju njihove ideološke misli.
Stroški za obrambo pa ne bodo ostali pri dveh odstotkih bruto domačega proizvoda, ampak se bodo predvidoma še povišali. Tako bo obramba z vojsko postala prvovrstna tema predvolilnega leta, ki je pred nami. Neugodne varnostne razmere v svetu hočeš nočeš vplivajo na nas. Nekatere do še nedavnega nevtralne države so spremenile svoj status. Ne ker bi to hotele, ampak ker so jih v to prisilile razmere. Vojna na njihovem pragu, nepredvidljivi voditelji velesil, predvsem pa rezultati triletnega vojskovanja v Ukrajini, kjer se trenutno zdi, da so Ukrajinci držali branik Evrope zaman. O njihovi usodi se bodo zdaj očitno pogovarjali brez njih.

Se bomo Slovenci delali, da tega ne vidimo? Da smo lahko sami pacifisti, ker bo že nekdo drug poskrbel za nas, ali pa da nas bo zgolj vzel pod svoje peruti in zaščitil brez da bi svojo pomoč pogojeval denimo z redkimi kovinami? Kaj nas ni že zgodovina večkrat naučila, da lahko največ zase storimo sami? Slovenija nikoli ne bo imela velikanske vojske, ampak vlaganje v visoko tehnološko obrambo pa bi morala postati ena naših prioritet.